1.

Ali gre za „zavrnitev prevoza/zavrnitev vkrcanja“ v smislu člena 4 in člena 2(j) Uredbe št. 261/2004 (1) tudi, kadar se potnikom prevoz na zadevnem letu ne zavrne šele pri izhodu za vkrcanje, ampak že na okencu za prijavo na let in zaradi tega sploh ne pridejo do izhoda za vkrcanje?

2.

Ali za izpolnitev pogojev na podlagi člena 3(2)(a) Uredbe št. 261/2004 zadostuje, da potnik, če je čas odhoda ob 6.20, vkrcanje ob 5.50 in „Gate-Closure“ (zaprtje izhoda za vkrcanje) ob 6.05 (časi, ki so navedeni na vstopnem kuponu), po prihodu na letališče ob 5.14 s taksijem takoj po tem (torej približno ob 5.16) pride k okencu za prijavo na let tožene stranke? Pri tem je treba upoštevati zlasti tudi to, da je tožena stranka na dan odhoda ob 3.14 opozorila potnika, da je bilo za zadevni let opravljenih veliko rezervacij in da je treba ročno prtljago oddati na okencu za prijavo na let. Poleg tega je treba upoštevati tudi informacijo tožene stranke, da je okence za prijavo na let v Hamburgu odprto v času od dveh ur do 40 minut pred odhodom.

3.

Ali gre za „zavrnitev vkrcanja/zavrnitev prevoza“ v smislu člena 4 in člena 2(j) Uredbe št. 261/2004, če se tožečo stranko in njeno družino na okencu za prijavo na let tožene stranke ob 5.16 za oddajo prtljage napoti neposredno k zelo obiskanim avtomatom za oddajo prtljage na letališču v Hamburgu, pri čemer ti avtomati nato kljub pomoči zaposlenih tožene stranke ali letališča ne delujejo brezhibno in se jo nato pošlje k drugim avtomatom za oddajo prtljage, na katerih oddaja ponovno ni možna, tako da ob 5.40 deluje prvi avtomat, ki prepozna prtljago, vendar ob 5.41 zavrne oddajo in tožečo stranko ponovno napoti k okencu za prijavo na let tožene stranke, na katerem pa je nato obveščena, da je zdaj zamudila let?

4.

Ali gre za sokrivdo tožeče stranke in s tem tudi njenih sopotnic, ker so glede na težave pri oddaji prtljage na avtomatu preprosto sledile navodilom zaposlenih in avtomatov, pri tem pa spregledale, da mineva čas do konca oddaje in za prihod k izhodu za vkrcanje? Ali je treba tožeči stranki in njenim sopotnicam očitati, da niso pravočasno pomislile na to, da bi se glede na težave pri oddaji dogovorile za poznejše naknadno pošiljanje prtljage? Ali bi bilo treba od te skupine potnikov pričakovati, da bi se ločila in bi eden od potnikov, torej na primer tožeča stranka, ostal s prtljago na letališču, da bi lahko ostali potniki pravočasno prišli k izhodu za vkrcanje? Pri tem je treba upoštevati zlasti to, da sta imeli hčerka tožeče stranke po operaciji kolena zaradi bergel, njena tašča pa zaradi starosti in artroze zmanjšano zmožnost gibanja.

5.

Če je odgovor na prvo, drugo in tretje vprašanje nikalen: Ali je treba člen 2(j) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da gre v primeru, v katerem se potniki približno eno uro pred odhodom postavijo v čakalno vrsto pred okencem za prijavo na let avtomata za oddajo prtljage, vendar zaradi organizacijskih napak letalske družbe (na primer nezadostnega števila odprtih okenc za prijavo na let, pomanjkanja osebja, neobveščanja potnikov po zvočnikih) in/ali zaradi motenj, za katere je odgovorno letališče (okvara avtomatov za oddajo prtljage), na okencu za prijavo na let pridejo na vrsto šele takrat (ko se okence za prijavo na let zapira), ko se potnikom zaradi tega več ne zagotovi prevoza, za „zavrnitev vkrcanja“ v smislu člena 2(j) Uredbe št. 261/2004?