Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (Litva) 11. novembra 2021 – „HSC Baltic“ UAB, „Mitnija“ UAB, „Montuotojas“ UAB/Vilniaus miesto savivaldybės administracija

(Zadeva C-682/21)

(2022/C 84/33)

Jezik postopka: litovščina

Predložitveno sodišče

Lietuvos Aukščiausiasis Teismas

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnice v kasacijskem postopku: HSC Baltic’ UAB

„Mitnija“ UAB

„Montuotojas“ UAB

Druge stranke v kasacijskem postopku: Vilniaus miesto savivaldybės administracija

Bankrutuojanti UAB „Active Construction Management“

„Vilniaus vystymo kompanija“ UAB

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 18(1) ter člen 57(4)(g) in (6) Direktive 2014/24 (1) ter četrti pododstavek člena 1(1) in člen 1(3) Direktive 89/665 (2) (skupaj ali ločeno, vendar brez omejitve na te določbe) razlagati tako, da je odločitev javnega naročnika, da zaradi hude kršitve pogodbe, sklenjene med gospodarskim subjektom in javnim naročnikom, vključi ta gospodarski subjekt na seznam nezanesljivih dobaviteljev, s čimer se mu za določeno obdobje omeji možnost sodelovanja v postopkih javnega naročanja, objavljenih po tej vključitvi, ukrep, ki ga je mogoče izpodbijati v sodnem postopku?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je treba zgoraj navedene določbe prava Unije (skupaj ali ločeno, vendar brez omejitve na te določbe) razlagati tako, da nasprotujejo nacionalnim predpisom in praksi za njihovo uporabo, po katerih: (a) javni naročnik, ki odpove pogodbo o izvedbi javnega naročila zaradi hude kršitve te pogodbe, ne sprejme formalnega (ločenega) sklepa o vključitvi gospodarskih subjektov na seznam nezanesljivih dobaviteljev; (b) gospodarski subjekt ni vnaprej obveščen o vključitvi na seznam nezanesljivih dobaviteljev, zato ne more predložiti ustreznih pojasnil in nato učinkovito izpodbijati vključitve; (c) javni naročnik ne opravi posamičnega preizkusa okoliščin nepravilnega izvajanja pogodbe, zato se, če je pogodba o izvedbi javnega naročila zakonito odpovedana zaradi hude kršitve te pogodbe, gospodarski subjekt, ki je de jure odgovoren za to kršitev, samodejno vključi na seznam nezanesljivih dobaviteljev?

Če sta odgovora na prvi dve vprašanji pritrdilna, ali je treba zgoraj navedene določbe prava Unije (skupaj ali ločeno, vendar brez omejitve na te določbe) razlagati tako, da partnerji v skupni dejavnosti (subjekti, ki tvorijo skupino dobaviteljev), ki so izvajali pogodbo o javnem naročilu, ki je bila zakonito odpovedana zaradi hude kršitve pogodbe, lahko dokažejo svojo zanesljivost in se izključijo s seznama nezanesljivih dobaviteljev, med drugim na podlagi vrednosti deleža pogodbe, ki so ga izvedli, insolventnosti vodilnega partnerja, dejanj navedenega partnerja in prispevka javnega naročnika k neizpolnitvi pogodbe?

(1) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL 2014, L 94, str. 65).

(2) Direktiva Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 246).