Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy w Słupsku (Poljska) 25. oktobra 2021 – kazenski postopek zoper M.C., M.F.

(Zadeva C-648/21)

(2022/C 73/10)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Okręgowy w Słupsku

Stranki v postopku v glavni stvari

M.C., M.F.

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 19(1), drugi odstavek, PEU, v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna sta člen 47b(5) in (6) v povezavi s členom 30(1) in členom 24(1) ustawa z dnia 27 lipca 2001 r. – Prawo o ustroju sądów powszechnych, (zakon z dne 27. julija 2001 o organizaciji splošnih sodišč, Poljska), na podlagi katere je organ nacionalnega sodišča, kakršen je kolegij sodišča, pristojen, da sodnika tega sodišča razreši obveznosti, da odloči o delu ali vseh zadevah, ki so mu bile dodeljene, pri čemer:

(a)	je kolegij sodišča po samem zakonu sestavljen iz predsednikov sodišč, ki jih na ta delovna mesta imenuje organ izvršilne oblasti, kakršen je Minister Sprawiedliwości (minister za pravosodje, Poljska), ki je istočasno tudi Prokurator Generalny (generalni državni tožilec, Poljska);

(b)	je sodnik razrešen obveznosti odločanja o zadevah, ki so mu bile dodeljene, brez njegove privolitve;

(c)	nacionalno pravo ne določa meril, ki bi jih moral uporabiti kolegij sodišča za to, da sodnika razreši obveznosti odločanja o zadevah, ki so mu bile dodeljene, ter ne določa obveznost obrazložitve in sodnega nadzora nad takšno razrešitvijo;

(d)	so bili nekateri člani kolegija sodišča na sodniško mesto imenovani v okoliščinah, ki so enake tistim iz sodbe Sodišča z dne 15. julija 2021, Komisija/Poljska (disciplinska ureditev za sodnike) (C-791/19, EU:C:2021:596)?

Ali je treba določbe navedene v prvem vprašanju in načelo primarnosti razlagati tako, da nacionalnemu sodišču, ki obravnava zadevo v okviru kazenskega postopka, ki spada na področje uporabe Direktive 2016/343 (1) in katerega sodnik je bil razrešen obveznosti obravnavanja zadev na način, opisan v prvem vprašanju, in vsem državnim organom dopuščajo (oziroma jih zavezujejo), da ne upoštevajo akta kolegija sodišča in drugih aktov, ki mu sledijo, kot so sklepi o predodelitvi zadev, vključno z zadevo v glavni stvari, z neupoštevanjem razrešitve sodnika, tako da bi bil lahko on še naprej del senata, ki odloča o tej zadevi?

Ali je treba določbe navedene v prvem vprašanju in načelo primarnosti razlagati tako, da zahtevajo, da v nacionalnem pravnem redu v zvezi s kazenskim postopkom, ki spada na področje uporabe Direktive 2016/34, obstajajo taki ukrepi, ki strankam v postopku, kakršne so obtoženci v postopku v glavni stvari, zagotavljajo nadzor in pravno sredstvo zoper odločbe, navedene v [prvem vprašanju], ki vodijo do spremembe sodečega senata sodišča, in s tem razrešitve sodnika, ki mu je bila zadeva dodeljena, obveznosti odločanja o tej zadevi, kot je opisano v prvem vprašanju?

(1) Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL 2016, L 65, str. 1).