1.

Ali se v skladu z uvodno izjavo 17 Direktive 2011/95/EU (1) definicije in opredelitve pojmov iz Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979 in Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima uporabljajo za opredelitev nasilja nad ženskami zaradi spola kot razloga za priznanje mednarodne zaščite na podlagi Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite oziroma ali ima nasilje nad ženskami zaradi spola kot razlog za priznanje mednarodne zaščite na podlagi Direktive 2011/95 avtonomni pomen, ki je drugačen od tistega iz navedenih mednarodnih instrumentov?

2.

Ali je v primeru, da se zatrjuje izvajanje nasilja nad ženskami zaradi spola, za ugotovitev pripadnosti določeni družbeni skupini kot razlog za preganjanje iz člena 10(1)(d) Direktive 2011/95 upošteven izključno biološki ali družbeni spol žrtve preganjanja (nasilje nad žensko zgolj zato, ker je ženska), ali so lahko konkretne oblike/akti/dejanja preganjanja, kot so navedeni na neizčrpnem seznamu v uvodni izjavi 30, odločilni za „opaznost skupine v družbi“, to je njena razlikovalna lastnost, v odvisnosti od okoliščin v izvorni državi oziroma ali se lahko ti akti nanašajo le na dejanja preganjanja iz člena 9(2),(a) ali (f), Direktive 2011/95?

3.

Ali je biološki ali družbeni spol, če oseba, ki prosi za zaščito, zatrjuje nasilje zaradi spola v obliki nasilja v družini, zadosten razlog za ugotovitev pripadnosti določeni družbeni skupini na podlagi člena 10(1)(d) Direktive 2011/95 ali je treba na podlagi dobesedne, na besedilu temelječe razlage člena 10(1)(d) Direktive 2011/95/EU, v skladu s katero morata biti pogoja izpolnjena kumulativno, vidiki, povezani s spolom, pa alternativno, ugotoviti dodatno razlikovalno lastnost?

4.

Ali je treba člen 9(3) Direktive 2011/95, če oseba, ki je vložila prošnjo, zatrjuje nasilje zaradi spola v obliki nasilja v družini, ki ga izvaja nedržavni subjekt preganjanja v smislu člena 6(c) Direktive 2011/95, razlagati tako, da za obstoj vzročne povezave zadostuje, da se ugotovi povezava med razlogi za preganjanje iz člena 10 in dejanji preganjanja v smislu odstavka 1 ali je treba obvezno ugotoviti odsotnost zaščite pred zatrjevanim preganjanjem oziroma ali obstaja povezava v primerih, v katerih nedržavni subjekti preganjanja posameznih aktov preganjanja/nasilja ne dojemajo kot akte zaradi spola?

5.

Ali lahko dejanska zagrozitev umora iz časti, če bi se zadevna oseba vrnila v izvorno državo, kadar so izpolnjeni ostali pogoji za to, utemelji priznanje subsidiarne zaščite na podlagi člena 15(a) Direktive 2011/95 v povezavi s členom 2 EKČP (nikomur ne sme biti življenje namerno odvzeto) oziroma ali je treba to zagrozitev opredeliti kot škodo na podlagi člena 15(b) Direktive 2011/95 v povezavi s členom 3 EKČP, kot se to razlaga v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice na podlagi celovite presoje nevarnosti nadaljnjih aktov nasilja zaradi spola, oziroma ali za priznanje te zaščite zadostuje, da oseba, ki je vložila prošnjo, subjektivno noče izkoristiti zaščite izvorne države?