Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sofiyski gradski sad (Bolgarija) 15. julija 2021 – „EUROBANK BULGARIA“ AD/NI, RZ, „DMD DEVELOPMENTS“ OOD

(Zadeva C-445/21)

(2021/C 412/03)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Sofiyski gradski sad

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka:„EUROBANK BULGARIA“ AD

Tožene stranke: NI, RZ, „DMD DEVELOPMENTS“ OOD

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba pojem „potrošnik“, kot je uporabljen v členu 17 Uredbe (EU) št. 1215/2012 (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, razlagati v skladu z njegovo vsebino, določeno v okviru Direktive Sveta 87/102/EGS (2) z dne 22. decembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti, ali ima samostojno vsebino?

2.	Ali je pri preizkusu statusa „potrošnika“ pomemben namen, ki izhaja iz zakonitega učinka pogodbe, ki v obravnavanem primeru daje možnost prihodnjega dobička (naložbeni projekt), ali je pomembna povezava pogodbe s poklicno ali pridobitno dejavnostjo zadevne osebe ob njeni sklenitvi?

Ali je treba pojem „pogodba o posojilu z obročnim odplačevanjem“, kot je uporabljen v členu 17(1)(b) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, razlagati tako, da se nanaša le na pogodbe o blagu (stvari, premičnine), ali zajema vsa posojila, tudi posojila na podlagi pogodbe o bančnem kreditu, sklenjene zaradi nakupa stanovanjske nepremičnine?

Ali je mogoče na podlagi Uredbe št. 1215/2012, če je v njej glede pojma „stalno prebivališče“ v členu 62(1) sklicevanje na nacionalno pravo sodišča, pred katerim je bil začet postopek, pri ugotavljanju, ali obstaja stalno prebivališče v državi članici, pred sodiščem katere je bila vložena tožba zoper potrošnika, sklepati o avtonomnih merilih (na primer formalni element povezave z določeno državo članico)?

Kako je treba, če je lahko kreditna pogodba, sklenjena zaradi nakupa stanovanjske nepremičnine, potrošniška pogodba v smislu člena 17(1)(c), razumeti pojem „običajno prebivališče“, kot je uporabljen v členu 19, točka 3, Uredbe (EU) št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, in ali je zlasti mogoče, da je povezan s središčem glavnih interesov potrošnika?

6.	Ali je treba, če Uredba (EU) št. 1215/2015 zaradi zagotavljanja njene učinkovite uporabe določa avtonomna merila glede pojma „stalno prebivališče“, na podlagi tega pojma določiti tudi krajevno pristojnost?

(1) UL 2012, L 351, str. 1.

(2) UL 1987, L 42, str. 48.