Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte dei Conti (Italija) 9. junija 2021 – Ferrovienord SpA/Istituto Nazionale di Statistica – ISTAT

(Zadeva C-363/21)

(2021/C 349/25)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte dei Conti

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ferrovienord SpA

Tožena stranka: Istituto Nazionale di Statistica – ISTAT

Drugi stranki: Procura generale della Corte dei conti, Ministero dell’Economia e delle Finanze

Vprašanja za predhodno odločanje

[A]li pravilo neposredne uporabe [Evropskega sistema računov (ESR)] 2010 (1) ter načelo polnega učinka same uredbe in Direktive [2011/85/EU (2)] nasprotujeta nacionalni zakonodaji, ki pristojnost nacionalnega sodišča, pristojnega za pravilno uporabo ESR 2010 omejuje samo za namene nacionalne zakonodaje o omejevanju javnih izdatkov in preprečuje glavni polni učinek ureditve [prava Unije], in sicer preverjanje preglednosti in zanesljivosti proračunskih postavk, s katerimi se preverja konvergenca Italije k [srednjeročnemu proračunskemu cilju]?

[A]li pravilo neposredne uporabe ESR 2010 ter načelo polnega učinka te uredbe in Direktive [2011/85/EU] z vidika organizacijske ločitve proračunskih od nadzornih organov nasprotujeta nacionalni zakonodaji, ki učinke izreka nacionalnega sodišča, pristojnega za pravilno uporabo [Evropskega sistema računov] 2010 omejuje samo za namen nacionalne zakonodaje o omejevanju javnih izdatkov in preprečuje vsakršen neodvisen nadzor subjektivne opredelitve računov italijanske javne uprave (kot je opredeljena za namen [prava Unije]), s katerim bi se preverjala konvergenca Italije k srednjeročnemu proračunskemu cilju?

[A]li načelo pravne države v okviru učinkovitosti sodnega varstva in enakovrednosti pravnih sredstev nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki:

preprečuje vsakršno sodno preverjanje pravilne uporabe ESR 2010 s strani [Istituto Nazionale di Statistica (nacionalni statistični urad; v nadaljevanju: ISTAT)] za opredelitev sektorja S.13 in torej tudi preverjanje pravilnosti, preglednosti in zanesljivosti proračunskih postavk, s katerim se preveri konvergenca Italije k srednjeročnemu proračunskemu cilju (kršitev načela učinkovitosti varstva);

tožeči stranki – če se tudi na podlagi zakona, ki se razlaga verodostojno, razumevanje predpisa, kot ga predlagata toženi stranki, šteje za pravilno – nalaga dvojno breme izpodbijanja pred sodiščem in posledičnih tveganj nasprotujočih si sodb o obstoju statusa prava [Unije], kar bo dejansko onemogočilo učinkovito varstvo njenih pravic v roku, ki se zahteva za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz tega prava (v poslovnem letu), in ogrozilo pravno varnost glede obstoja statusa javnega organa;

določa – če se tudi na podlagi zakona, ki se razlaga verodostojno, razumevanje predpisa, kot ga predlagata toženi stranki, šteje za pravilno –, da se o pravilnosti proračunske opredelitve izreče drugo sodišče od tistega, ki mu je po italijanski ustavi podeljena pristojnost na področju proračunskega prava?

(1) Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL 2013, L 174, str. 1).

(2) Direktiva Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (UL 2011, L 306, str. 41).