Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal da Relação de Lisboa (Portugalska) 26. maja 2021 — Autoridade da Concorrência, EDP — Energias de Portugal, S.A., in drugi

(Zadeva C-331/21)

(2021/C 452/02)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal da Relação de Lisboa

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnice in nasprotne stranke v pritožbenem postopku: Autoridade da Concorrência, EDP — Energias de Portugal, S.A., EDP Comercial — Comercialização de Energia, S.A., Sonae Investimentos, SGPS, S.A., SONAE MC — Modelo Continente SGPS, Modelo Continente Hipermercados, S.A.

Druga stranka: Ministério Público

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 101 PDEU, po katerem se zgleduje člen 9 NRJC (zakon št. 19/2012 z dne 8. maja), razlagati tako, da dopušča, da se prepoved konkurence, kakršna je v določilih 12.1 in 12.2 (glej točko [8 pod naslovom Kratka predstavitev dejanskega stanja in postopka v glavni stvari]) partnerskega sporazuma, šteje za sporazum o omejevanju glede na cilj, sklenjen med dobaviteljem električne energije in trgovcem na drobno v živilskem sektorju, ki upravlja hipermarkete in supermarkete, da bi se priznali popusti strankam, ki hkrati pristopijo k določenemu energetskemu tarifnemu načrtu dobavitelja električne energije, ki je na voljo na celinskem Portugalskem, in so imetnice kartice zaupanja trgovca na drobno v živilskem sektorju, pri čemer se lahko ti popusti uporabijo samo za nakup izdelkov v prodajalnah tega trgovca ali družb, ki so z njim povezane, če so del tega sporazuma druga določila, v skladu s katerimi je namen tega sporazuma spodbujati razvoj dejavnosti udeleženih družb (glej točke od 2 do [7 in 16 pod naslovom Kratka predstavitev dejanskega stanja in postopka v glavni stvari]) in se dokažejo koristi za potrošnike (glej [zgoraj navedeno točko 16]), ne da bi se analizirali konkretni škodljivi učinki za konkurenco, ki so posledica navedenih določil 12.1 in 12.2?

Ali je mogoče člen 101(1) PDEU razlagati tako, da se šteje, da je cilj sporazuma, ki prepoveduje opravljanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in ki se ujema z domnevno razdelitvijo trgov med dvema podjetjema, omejevanje konkurence, če ga sklenejo subjekti, ki si niti dejansko niti potencialno ne konkurirajo na nobenem od trgov, na katere vpliva ta obveznost, čeprav je mogoče trge, na katere se nanaša ta obveznost, šteti za liberalizirane oziroma brez nepremostljivih pravnih ovir za vstop nanje?

Ali je mogoče člen 101(1) PDEU razlagati tako, da je treba šteti za potencialna konkurenta dobavitelja električne energije in trgovca na drobno v živilskem sektorju, ki upravlja hipermarkete in supermarkete, ki sta sklenila navedeni sporazum, z namenom vzajemnega spodbujanja poslovnih dejavnosti in povečanja prodaje druge pogodbene stranke (in v primeru trgovca na drobno v živilskem sektorju družb, v katerih kapitalu ima večinski delež ena od njegovih matičnih družb), če trgovec na drobno v živilskem sektorju in te zadnjenavedene z njim povezane družbe ob sklenitvi sporazuma niso opravljali dejavnosti dobavitelja električne energije niti na zadevnem geografskem trgu niti na nobenem drugem trgu, in če se v postopku ni dokazalo, da so imeli namen opravljati navedeno dejavnost na tem trgu ali da so storili kar koli v to smer?

Ali se odgovor na prejšnje vprašanje za predhodno odločanje spremeni, če je druga družba, v katere kapitalu ima večinski delež matična družba trgovca na drobno v živilskem sektorju, ki je stranka sporazuma (vendar ne da bi nacionalni organ za varstvo konkurence katerega od teh dveh subjektov obtožil ali obsodil niti ni bil nobeden od njiju stranka v postopku pred tem sodiščem), in na katero se ni raztezala osebna veljavnost prepovedi konkurence, imela 50-odstotni delež v tretjem subjektu, ki je opravljal dejavnosti trženja električne energije na Portugalskem, vendar jih že tri leta in pol pred sklenitvijo sporazuma zaradi prenehanja ne opravlja več?

Ali se odgovor na prejšnje vprašanje za predhodno odločanje spremeni, če maloprodajno podjetje, ki je stranka sporazuma, proizvaja električno energijo prek svojih mini- in mikroelektrarn, ki so na strehi njegovih prodajaln, vendar vso proizvedeno energijo po reguliranih cenah dobavlja zasilnemu dobavitelju?

Ali se odgovor na četrto vprašanje za predhodno odločanje spremeni, če je maloprodajno podjetje, ki je stranka sporazuma, osem let pred datumom sklenitve tega sporazuma sklenilo drugo pogodbo o poslovnem sodelovanju (še vedno veljavno na dan sklenitve sporazuma) s tretjo osebo, ki je distributer tekočih goriv, z namenom priznavanja vzajemnih popustov za nakup teh izdelkov in izdelkov, ki se prodajajo v hipermarketih in supermarketih podjetja, če pa podjetje, ki je nasprotna pogodbena stranka, poleg trženja tekočih goriv prav tako trži električno energijo na celinskem Portugalskem, in če ni bilo dokazano, da so imele stranke, ko so sklenile sporazum, namen razširiti navedeno pogodbo na trženje električne energije ali da so storile kar koli v to smer?

Ali se odgovor na četrto vprašanje za predhodno odločanje spremeni, če je druga družba, v kapitalu katere ima večinski delež matična družba trgovca na drobno v živilskem sektorju, ki je stranka sporazuma (vendar ne da bi nacionalni organ za varstvo konkurence katerega od teh subjektov obtožil ali obsodil niti ta subjekta nista bila stranki v postopku pred tem sodiščem), na katero se ni razširila osebna veljavnost prepovedi konkurence, proizvajala električno energijo v obratu za soproizvodnjo, vendar je celotno proizvedeno električno energijo po reguliranih cenah dobavljala zasilnemu dobavitelju?

Ali je treba, če je odgovor na prejšnja vprašanja za predhodno odločanje pritrdilen, člen 101(1) PDEU razlagati tako, da se glede na cilj šteje za omejevalno tisto določilo, ki navedenemu trgovcu na drobno v živilskem sektorju prepoveduje, da bi med trajanjem sporazuma in v letu po prenehanju tega sporazuma opravljal dejavnosti trženja električne energije sam ali prek družbe, v kapitalu katere ima ena od njegovih matičnih družb, ki je v postopku v glavni stvari, večinski delež, na ozemlju, na katero se nanaša sporazum?

Ali je mogoče pojem „potencialni konkurent“ v smislu člena 101 PDEU, člena 1(1)(c) Uredbe Komisije (EU) št. 330/2010 (1) z dne 20. aprila 2010 o uporabi člena 101(3) [PDEU] za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj in točke 27 Smernic Evropske komisije o vertikalnih omejitvah (UL 2010, C 130, str. 1) razlagati tako, da vključuje podjetje, ki ga zavezuje prepoved konkurence in ki je prisotno na proizvodnem trgu, ki je popolnoma ločen od proizvodnega trga druge pogodbene stranke sporazuma, če v dokumentih, ki so v spisu zadeve, obravnavane pred nacionalnim sodiščem, ne obstaja noben konkreten indic (kot so projekti, naložbe ali druga pripravljalna dejanja), da bi pred tem določilom, in če ga ne bi bilo, zadevno podjetje lahko kratkoročno vstopilo na trg druge stranke, niti se ni dokazalo, da je pred navedenim določilom, in če ga ne bi bilo, druga pogodbena stranka sporazuma zaznavala navedeno podjetje kot potencialnega konkurenta na zadevnem trgu?

10.

Ali je mogoče člen 101(1) PDEU razlagati tako, da zgolj dejstvo, da partnerski sporazum med podjetjem, ki trži električno energijo, in podjetjem, ki prodaja na drobno živilske in neživilske proizvode za domačo porabo, zaradi vzajemnega spodbujanja njunih dejavnosti (v okviru katerega zlasti prvo podjetje svojim strankam prizna popuste za porabo električne energije, ki jih drugo podjetje odšteje od cene nakupov navedenih strank v prodajalnah na drobno), vsebuje določilo, v skladu s katerim se obe stranki zavežeta, da si ne bosta konkurirali ali sklepali podobnih sporazumov s konkurenti druge stranke, pomeni, da je cilj navedenega določila omejevanje konkurence v smislu člena 101(1) PDEU, čeprav:

—

časovni obseg zadevnega določila (eno leto trajanja sporazuma in še eno leto po njegovem prenehanju) sovpada z obdobjem, določenim v istem sporazumu, v katerem stranke ne smejo uporabljati poslovnih skrivnosti ali strokovnega znanja, pridobljenih v okviru izvajanja partnerstva pri projektih s tretjimi osebami;

—	je geografski obseg določila omejen na geografski obseg sporazuma;

—	je osebna veljavnost določila omejena na stranke sporazuma in podjetja, v kapitalu katerih imajo večinski delež, in na druga podjetja iz iste skupine, ki imajo prav tako v lasti ali upravljajo trgovine na drobno, ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma;

—	osebna veljavnost določila izključuje večino družb, ki pripadajo isti gospodarski skupini strank, ki jih določilo torej ne zavezuje in lahko konkurirajo drugi pogodbeni stranki med trajanjem sporazuma in po prenehanju veljavnosti tega sporazuma;

—	podjetja, za katera velja prepoved konkurence, so prisotna na popolnoma ločenih proizvodnih trgih in ni dokazano, da so ob sklenitvi sporazuma izvajala kakršen koli projekt ali načrt ali naložbo oziroma storila kar koli, da bi vstopila na proizvodni trg druge pogodbene stranke?

11.

Ali je treba pojem „vertikalni sporazum“ v smislu člena 101(1) PDEU, člena 1(1)(a) Uredbe Komisije (EU) št. 330/2010 z dne 20. aprila 2010 o uporabi člena 101(3) [PDEU] za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj ter točko 25(c) Smernic Evropske komisije o vertikalnih omejitvah (UL 2010, C 130, str. 1) razlagati tako, da vključuje sporazum z značilnostmi, opisanimi v prejšnjih vprašanjih, v okviru katerega so stranke prisotne na popolnoma ločenih proizvodnih trgih in ni bilo dokazano, da so pred sporazumom, in če ga ne bi bilo, izvedle kakršen koli projekt, naložbo ali načrt, da bi vstopile na proizvodni trg druge pogodbene stranke, vendar v okviru katerega stranke v smislu zadevnega sporazuma dajejo drugi pogodbeni stranki na voljo svoje poslovne mreže, prodajne ekipe in strokovna znanja za promocijo, pridobivanje in povečanje števila strank ter posla druge pogodbene stranke?

(1) DO 2010, L 102, p. 1.