1.

Ali je nacionalna zakonodaja, na podlagi katere ima zavezanec za DDV lahko pravico izbrati obračun DDV za [dobavo] nepremičnine, oproščene DDV, le če se nepremičnina prenese na davčnega zavezanca, ki je v trenutku sklenitve transakcije registriran kot zavezanec za DDV, v skladu s členoma 135 in 137 Direktive o DDV (1) ter načeloma davčne nevtralnosti in učinkovitosti?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je razlaga določb nacionalnega prava, da mora dobavitelj nepremičnine popraviti odbitek DDV za pridobitev prenesene nepremičnine, če je izbral obračun DDV za dobavo nepremičnine in taka izbira ni mogoča v skladu z nacionalnimi zahtevami zaradi enega samega pogoja, torej ker pridobitelj nima statusa registriranega zavezanca za DDV, v skladu z določbami Direktive o DDV, ki urejajo pravico dobavitelja do odbitka DDV in popravka odbitka, ter z načeloma nevtralnosti DDV in učinkovitosti?

3.

Ali je upravna praksa, na podlagi katere mora v okoliščinah, kot so v postopku v glavni stvari, dobavitelj nepremičnine prilagoditi odbitek vstopnega davka za pridobitev/proizvodnjo nepremičnine, ker se transakcija za prodajo navedene nepremičnine šteje za dobavo nepremičnine, oproščene DDV, zaradi neobstoja pravice do izbire obračuna DDV (pridobitelj v trenutku sklenitve transakcije nima identifikacijske številke za DDV), čeprav je v trenutku sklenitve transakcije pridobitelj vložil vlogo za registracijo kot zavezanec za DDV in je bil kot zavezanec za DDV registriran en mesec po tej sklenitvi, v skladu z določbami direktive, ki urejajo pravico dobavitelja do odbitka DDV in popravka odbitka, ter z načelom nevtralnosti DDV? Ali je v takem primeru treba ugotoviti, ali je pridobitelj nepremičnine, ki se je kot zavezanec za DDV registriral po transakciji, dejansko uporabljal pridobljeno nepremičnino za dejavnosti, ki so predmet DDV, in da ni dokazov o goljufiji ali zlorabi?