Zadeva C‑329/21

Digi Communications NV

proti

Nemzeti Média- és Hírközlési Hatóság Hivatala

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék)

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 20. aprila 2023

„Predhodno odločanje – Telekomunikacije – Elektronska komunikacijska omrežja in storitve – Direktiva 2002/21/ES (Okvirna direktiva) – Člen 4(1) – Direktiva 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi) – Člen 7 – Dodelitev pravic uporabe frekvenc – Postopek dražbe – Holdinška družba, ki v zadevni državi članici ni registrirana kot ponudnik elektronskih komunikacijskih storitev – Izključitev iz postopka dodelitve – Pravica do pritožbe zoper odločbo o dodelitvi“

Približevanje zakonodaj – Telekomunikacijski sektor – Elektronska komunikacijska omrežja in storitve – Odobritev – Direktiva 2002/20 – Postopek za omejitev pravic uporabe, ki se podelijo za radijske frekvence – Odločba o dodelitvi, izdana v tem postopku – Cilj – Spodbujanje in razvoj učinkovite in neizkrivljene konkurence – Spoštovanje načel enakega obravnavanja in sorazmernosti – Faza postopka, ki vključuje preverjanje skladnosti morebitnih prijav z razpisnimi zahtevami – Dopustnost – Pogoj

(Direktiva 2002/20 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 7)

(Glej točke od 25 do 32 in točko 1 izreka.)
Približevanje zakonodaj – Telekomunikacijski sektor – Elektronska komunikacijska omrežja in storitve – Regulativni okvir – Direktiva 2002/21 – Pravica do pritožbe – Postopek dražbe, ki ga vodi nacionalni regulativni organ in na podlagi katerega je izdana odločba o dodelitvi – Priznanje pravice do pritožbe podjetju, ki zagotavlja elektronske komunikacijske storitve – Pojem – Podjetje, ki je z vložitvijo prijave sodelovalo v tem postopku – Podjetje, ki samo ne zagotavlja teh storitev na trgu države članice, na katerega se nanaša ta postopek – Podjetje glede katerega je bila izdana odločba navedenega organa, s katero je bila zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnjena njegova prijava – Odločba, ki je postala pravnomočna po sodni odločbi, s katero je bila zavrnjena tožba zoper to odločbo – Vključitev

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21, člen 4(1))

(Glej točke od 46 do 61 in točko 2 izreka.)

Povzetek

Nemzeti Média‑ és Hírközlési Hatóság Hivatala (nacionalni urad za medije in komunikacije, Madžarska; v nadaljevanju: NMHH) je 18. julija 2019 začel postopek dražbe za dodelitev pravic uporabe frekvenc, povezane s podporo uvajanja 5G in z drugimi brezžičnimi širokopasovnimi storitvami. Podrobna pravila so bila opredeljena v razpisni dokumentaciji, objavljeni istega dne.

Družba DIGI Communications, ustanovljena na Nizozemskem, ki na Madžarskem ni registrirana kot ponudnik elektronskih komunikacijskih storitev, se je prijavila k sodelovanju v tem postopku dražbe. NMHH je menil, da ta prijava formalno ni veljavna, saj je po njegovem mnenju družba DIGI Communications zlorabila pravico do sodelovanja v tem postopku in s svojim ravnanjem nameravala zaobiti navedeni postopek s tem, da je poskušala navedeni urad zavesti. Po mnenju NMHH se je namreč ta družba prijavila namesto madžarske hčerinske družbe, ki je registrirana na Madžarskem in tam opravlja elektronske komunikacijske storitve. Morebitna prijava te hčerinske družbe naj bi bila izključena iz postopka dražbe na podlagi razloga za izključitev, določenega v razpisni dokumentaciji.

NMHH je po svoji odločitvi, da družbo DIGI Communications izključi, postopek dražbe nadaljeval. Ta družba je to odločbo o izključitvi izpodbijala pred sodiščem. Njena tožba je bila na prvi stopnji zavrnjena, na drugi stopnji pa jo je zavrnilo Kúria (vrhovno sodišče, Madžarska). Medtem je NMHH sprejel odločbo o zaključku spornega dražbenega postopka, s katero je pravice uporabe frekvenc, ki so bile predmet tega postopka, dodelil trem ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev, prisotnim na madžarskem trgu.

Družba DIGI Communications je s tožbo, vloženo pri Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti, Madžarska), predložitvenem sodišču v tej zadevi, predlagala razglasitev ničnosti sporne odločbe o dodelitvi, pri čemer je svoje procesno upravičenje utemeljevala s statusom „prizadetega podjetja“ v smislu člena 4(1) Okvirne direktive. ( 1 )

Predložitveno sodišče z vprašanji za predhodno odločanje Sodišče sprašuje, kako je treba razlagati ta pojem, pri čemer ugotavlja, da ta pojem v Okvirni direktivi ni opredeljen, in se sklicuje zlasti na sodbi Tele2 Telecommunication ( 2 ) in T‑Mobile Austria ( 3 ). Natančneje, sklicuje se na tri pogoje, ki jih je Sodišče preučilo v teh dveh sodbah, da je ugotovilo, da je podjetje prizadeto v smislu Okvirne direktive. Po mnenju tega sodišča se s temi pogoji ugotavlja, prvič, ali zadevno podjetje zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja ali storitve in je konkurent naslovnikom zadevne odločbe nacionalnega regulativnega organa (v nadaljevanju: NRO), drugič, ali je ta odločba sprejeta v okviru postopka, katerega cilj je varstvo konkurence, in tretjič, ali navedena odločba lahko vpliva na položaj tega podjetja na trgu.

Sodišče je v sodbi pojasnilo zlasti obseg osebnega področja uporabe člena 4(1) Okvirne direktive v zvezi z možnostjo podjetja, ki samo ni ponudnik elektronskih komunikacijskih storitev na zadevnem trgu, vendar je z vložitvijo prijave že sodelovalo v postopku dražbe, kot je ta v obravnavani zadevi, da vloži pritožbo zoper odločbo NRO, s katero je bil ta postopek končan, čeprav je bilo navedeno podjetje že v prejšnji fazi izključeno iz postopka in je bila ta izključitev že potrjena s pravnomočno sodno odločbo.

Presoja Sodišča

Sodišče je najprej preučilo vprašanje, ali je cilj izbirnega postopka za dodelitev pravic uporabe frekvenc in odločbe o dodelitvi, s katero se ta postopek konča, v smislu Direktive o odobritvi ( 4 ) varstvo konkurence. V zvezi s tem je Sodišče na eni strani ugotovilo, da iz pravnega okvira, ki se uporablja v obravnavanem primeru, ( 5 ) izhaja, da je cilj postopka, kot je sporni postopek dražbe, in posledično odločbe o dodelitvi, s katero se ta postopek konča, spodbujanje in razvoj učinkovite in neizkrivljene konkurence ob spoštovanju načel enakega obravnavanja in sorazmernosti.

Sodišče je na drugi strani navedlo, da želi predložitveno sodišče izvedeti, ali se lahko z dejstvom, da je zadevni NRO z ločeno odločbo zavrnil prijavo podjetja, ki zato ni več naslovnik odločbe o zaključku zadevnega postopka dražbe, podvomi o tem cilju. Kar se tiče postopkov za dodelitev radijskih frekvenc, regulativni okvir, ki se uporablja v obravnavani zadevi, načeloma dopušča, da se število pravic uporabe radijskih frekvenc, ki se podelijo, omeji zaradi pomanjkanja radijskih frekvenc in zagotovitve učinkovitega upravljanja z njimi. Sodišče je ugotovilo, da imajo države članice glede narave in podrobnih pravil postopkov za dodelitev frekvenc, ki jih organizirajo, diskrecijsko pravico in načeloma ni razloga, da bi se štelo, da tak postopek ne sme vključevati faze preverjanja skladnosti morebitnih prijav z razpisnimi zahtevami, ki jih je določil NRO, ki po potrebi vključuje izključitev nekaterih subjektov, ki so vložili prijave, iz tega postopka, če je mogoče šteti, da je navedeni postopek kot celota v skladu z zahtevami in pogoji iz Direktive o odobritvi. ( 6 )

Sodišče je v nadaljevanju preučilo razlago člena 4(1) Okvirne direktive. V zvezi s tem je poudarilo, da je ta določba odraz načela učinkovitega sodnega varstva. ( 7 )

Sodišče je na prvem mestu opozorilo, da niti Okvirna direktiva niti Direktiva o odobritvi ne vsebujeta opredelitve pojma „ponudnik elektronskih komunikacijskih storitev“. Zato se je Sodišče za natančno opredelitev obsega tega pojma oprlo na normativni okvir, ki ga je uvedla Direktiva o odobritvi, in na cilje, ki jim sledijo vse upoštevne določbe. ( 8 ) Iz njih izhaja, da morajo ta podjetja v državi članici, kot je Madžarska, ki zainteresiranim podjetjem nalaga predložitev uradnega obvestila v smislu Direktive o odobritvi, ( 9 ) to uradno obvestilo predložiti šele, preden začnejo dejansko zagotavljati elektronska komunikacijska omrežja ali storitve. Tako ni mogoče izključiti, da lahko podjetje, ki namerava začeti tako dejavnost, sodeluje v postopku, kakršen je sporni postopek dražbe, preden tako priglasitev predloži zadevnemu NRO.

Sodišče je presodilo, da ni nujno, da je podjetje za to, da bi se mu priznal status podjetja, ki „zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja in/ali storitve“ v smislu člena 4(1) Okvirne direktive, pri pristojnem organu zadevne države članice vložilo uradno obvestilo – če bi se tako obvestilo zahtevalo po pravu te države članice v skladu z Direktivo o odobritvi – ( 10 ) niti, splošneje, da je že prisotno na trgu te države članice, če to podjetje izpolnjuje objektivne pogoje, ki v navedeni državi članici veljajo za splošno odobritev iz zadnjenavedene določbe, kar mora preveriti predložitveno sodišče. Tako se šteje, da podjetje, ki je, čeprav še ni vstopilo na trg, z vložitvijo prijave sodelovalo v postopku, kot je sporni postopek dražbe, izpolnjuje navedene zahteve, če izpolnjuje te objektivne pogoje, in to ne glede na to, ali ima hčerinsko družbo, ki je prisotna na trgu.

Na drugem mestu, kar se tiče pogoja iz člena 4(1) Okvirne direktive, da mora biti podjetje „prizadeto z“ odločbo NRO, ki jo namerava izpodbijati, je ta pogoj izpolnjen, če so pravice podjetja potencialno lahko prizadete z zadevno odločbo NRO po eni strani zaradi vsebine te odločbe in po drugi strani zaradi dejavnosti, ki jo izvaja ali namerava izvajati podjetje. Zato je podjetje, ki je z vložitvijo prijave sodelovalo v postopku, kakršen je sporni postopek dražbe, prizadeto – v smislu člena 4(1) Okvirne direktive, kot ga je Sodišče razložilo zlasti v sodbi T-Mobile Austria – z odločbo, ki jo je NRO sprejel ob koncu tega postopka, saj ta odločba s svojo vsebino vpliva na dejavnost, ki jo načrtuje to podjetje.

Sodišče je v zvezi s tem ugotovilo, da je v okviru pritožbe, ki jo na podlagi člena 4(1) Okvirne direktive vloži podjetje, da bi izpodbijalo odločbo o dodelitvi, s katero se je končal postopek dražbe, pri katerem je to podjetje sodelovalo z vložitvijo prijave, vendar je bilo iz njega izključeno s prejšnjo odločbo, ki je postala pravnomočna – ki se razlikuje od okvira revizije, ki se vloži na podlagi določb Direktive 89/665 – ( 11 ) pravni interes tega podjetja mogoče utemeljiti zlasti s tem, da bi to podjetje eventualno lahko sodelovalo v novem postopku dražbe za dodelitev istih pravic uporabe radijskih frekvenc in bi mu te pravice morebiti bile dodeljene, če bi se naročnik po razveljavitvi navedene odločbe odločil, da začne tak postopek.

Vendar je Sodišče na tretjem in zadnjem mestu opozorilo na pomembnost načela pravnomočnosti tako v pravnem redu Unije kot v nacionalnih pravnih redih. Zato takrat, kadar podjetje, ki je bilo z odločbo NRO, ki je po sodni odločbi postala pravnomočna, izključeno iz postopka dražbe, kakršen je sporni postopek dražbe, na podlagi člena 4(1) Okvirne direktive vloži pritožbo za izpodbijanje odločbe o dodelitvi, s katero se je končal ta postopek, ta pritožba ne sme poseči v pravnomočnost te sodne odločbe.

V zvezi s tem je Sodišče poudarilo, da se pravnomočnost nanaša na dejanska in pravna vprašanja, ki so bila dejansko ali nujno obravnavana v sodni odločbi. Tako je uporaba načela pravnomočnosti v obravnavani zadevi načeloma odvisna od obsega pritožbe, ki jo je družba DIGI Communications vložila za izpodbijanje sporne odločbe o dodelitvi, in torej od morebitnega prekrivanja med tem obsegom in obsegom sodne odločbe, s katero je bila njena tožba, s katero je izpodbijala odločbo o izključitvi iz spornega postopka dražbe, pravnomočno zavrnjena.

( 1 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 349), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 (UL 2009, L 337, str. 37) (v nadaljevanju: Okvirna direktiva).

( 2 ) Sodba z dne 21. februarja 2008, Tele2 Telecommunication (C‑426/05, EU:C:2008:103).

( 3 ) Sodba z dne 22. januarja 2015, T‑Mobile Austria (C‑282/13, EU:C:2015:24).

( 4 ) V smislu člena 7 Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 337), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140 (v nadaljevanju: Direktiva o odobritvi).

( 5 ) Člen 7(1)(a) in (3) Direktive o odobritvi in člen 8 Okvirne direktive.

( 6 ) Natančneje, iz člena 7 Direktive o odobritvi.

( 7 ) Kot je zagotovljeno s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

( 8 ) Člen 3(1) in člen 6(1) Direktive o odobritvi.

( 9 ) V smislu člena 3(2) Direktive o odobritvi.

( 10 ) V skladu s členom 3(2) Direktive o odobritvi.

( 11 ) Direktiva Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 246).