–

za Défense Active des Amateurs d’Armes ASBL, NG in WL F. Judo, advocaat,

–

za belgijsko vlado C. Pochet in L. Van den Broeck, agentki, skupaj s S. Ronsejem in G. Vynckejem, advocaten,

–

za Evropski parlament J. Étienne, M. Menegatti in R. van de Westelaken, agenti,

–

za Svet Evropske unije J. Lotarski, K. Pleśniak in L. Vétillard, agenti,

–

za Evropsko komisijo R. Tricot in C. Valero, agenta,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 24. novembra 2022,

na podlagi sklepa o ponovnem odprtju ustnega postopka z dne 28. februarja 2023 in po obravnavi z dne 8. maja 2023,

–

za belgijsko vlado C. Pochet, agentka, skupaj s S. Ronsejem in G. Vynckejem, advocaten,

–

za Evropski parlament M. Menegatti in R. van de Westelaken, agenta,

–

za Svet Evropske unije K. Pleśniak in L. Vétillard, agenta,

–

za Evropsko komisijo R. Tricot in C. Valero, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na veljavnost člena 7(4a) Direktive Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 11, str. 3), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2017/853 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 (UL 2017, L 137, str. 22).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Défense Active des Amateurs d’Armes ASBL, NG in WL (v nadaljevanju skupaj: DAAA in drugi) ter Conseil des ministres (svet ministrov, Belgija) med drugim glede veljavnosti določbe belgijskega zakona, ki ne določa možnosti, v skladu s katero bi bilo mogoče v okviru prehodnega ukrepa še naprej posedovati polavtomatsko strelno orožje, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji oziroma predelano v rekvizitno ali akustično orožje ter je bilo zakonito nabavljeno in registrirano pred 13. junijem 2017, vendar pa to možnost predvideva, če takšno polavtomatsko strelno orožje ni bilo tako predelano.

3

V peti uvodni izjavi Direktive 91/477 je bilo navedeno:

„ker bo vzajemno zaupanje na področju zaščite varnosti ljudi, ki ga bodo med državami članicami ustvarili ti predpisi, tem večje, če bodo podprti z delno usklajeno zakonodajo; ker bi bilo torej koristno določiti razrede strelnega orožja, katerega nabavo in posedovanje je treba zasebnikom prepovedati ali pa morajo ti zanj pridobiti dovoljenje oziroma ga morajo prijaviti“.

4

Člen 1(1) Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 (UL 2008, L 179, str. 5), je določal:

„V tej direktivi ‚strelno orožje‘ pomeni vsako prenosno cevno orožje, ki izstreljuje, je namenjeno izstreljevanju ali ga je mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem razstreliva, razen če je izvzeto zaradi enega izmed razlogov, navedenih v delu III Priloge I. Strelno orožje je razvrščeno v delu II Priloge I.

V tej direktivi se za predmet, ki ga je mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem razstreliva, šteje orožje, ki:

5

V skladu s Prilogo I, del II, A, k Direktivi 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/51, je med drugim spadalo v „Razred B – Strelno orožje, za katero je treba pridobiti dovoljenje“:

[…]

6

Priloga I, del III, k Direktivi 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/51, je določala:

„V tej prilogi predmeti, ki ustrezajo definiciji za ,strelno orožje‘, niso zajeti v to definicijo, če:

[…]“

7

Člen 1(1) Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853, je v točkah 1 in od 3 do 5 vseboval te opredelitve:

[…]

8

Člen 7(4a) Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853, je določal:

„Države članice se lahko odločijo, da potrdijo, obnovijo ali podaljšajo dovoljenja, izdana za polavtomatsko orožje, razvrščeno v točko 6, 7 ali 8 razreda A, za strelno orožje, ki je bilo razvrščeno v razred B in zakonito nabavljeno in registrirano pred 13. junijem 2017, če so izpolnjeni drugi pogoji iz te direktive. Poleg tega države članice lahko dovolijo, da v skladu s to direktivo […] to strelno orožje nabavijo druge osebe, ki imajo dovoljenje v državi članici.“

9

V skladu s Prilogo I, del II, A, k Direktivi 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853, so spadali v „Razred A – Prepovedano strelno orožje“:

10

V uvodnih izjavah 20 in 31 Direktive 2017/853 je bilo navedeno:

[…]

11

Direktiva 91/477 je bila razveljavljena z Direktivo (EU) 2021/555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL 2021, L 115, str. 1).

12

S členi od 151 do 163 zakona z dne 5. maja 2019 o različnih določbah s kazenskega in verskega področja ter o spremembi zakona z dne 28. maja 2002 o evtanaziji in socialnega kazenskega zakonika (Moniteur belge z dne 24. maja 2019, str. 50023, v nadaljevanju zakon z dne 5. maja 2019) je bilo med drugim zaradi delnega prenosa Direktive 2017/853 v belgijski pravni red spremenjenih več določb zakona z dne 8. junija 2006 o ureditvi gospodarskih in individualnih dejavnosti v zvezi z orožjem (Moniteur belge z dne 9. junija 2006, str. 29840, v nadaljevanju: zakon z dne 8. junija 2006).

13

Tako je bil člen 153, točka 3, zakona z dne 5. maja 2019 sprejet za prenos točk 6 in 8 razreda A, ki so v Prilogi I, del II, A, k Direktivi 91/477, v ta pravni red, in sicer s spremembo člena 3(1) zakona z dne 8. junija 2006, kot sledi:

„Za prepovedano se šteje:

[…]

14

S členom 153, točka 5, zakona z dne 5. maja 2019 je bil ta člen 3 spremenjen tako, da je bil vanj vstavljen odstavek 4, ki določa:

„Strelno orožje, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom oziroma ki je bilo predelano v rekvizitno ali akustično orožje, in strelno orožje, ki ni bilo predelano v ta namen in omogoča streljanje izključno z naboji ali zgoraj omenjenimi snovmi, še naprej spada v razred, v katerega je bilo razvrščeno na podlagi odstavkov 1 in 3.“

15

S tem zakonom je bil spremenjen tudi zakon z dne 8. junija 2006, tako da je bila v člen 2 zadnjenavedenega zakona vnesena točka 26/1, v kateri je pojem „rekvizitno orožje in akustično orožje“ opredeljen kot „strelno orožje, ki je posebej izdelano ali predelano za streljanje izključno s slepimi naboji, za uporabo na primer v gledaliških predstavah, na fotografskih snemanjih, pri snemanju za film in televizijo, uprizarjanju zgodovinskih dogodkov, na paradah, športnih prireditvah in pri usposabljanju“.

16

Belgijski zakonodajalec je s členom 163 zakona z dne 5. maja 2019 uporabil možnost iz člena 7(4a) Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853, tako da je v zakon z dne 8. junija 2006 vstavil člen 45/2, ki določa:

„Osebe, ki so orožje iz člena 3(1), točki 19 in 20, zakonito nabavile in registrirale pred 13. junijem 2017, in sicer z dovoljenjem, ali z registracijo na podlagi dovoljenja za lov, potrdila o opravljanju poklica čuvaja ali licence športnega strelca, ali z registracijo v registru oseb, ki imajo dovoljenje, lahko še naprej posedujejo to orožje, če so izpolnjeni drugi zakonski pogoji v zvezi s posedovanjem orožja. To orožje se lahko prenese samo na športne strelce […] in na trgovce, zbiralce ali muzeje, ki imajo dovoljenje za to. Strelno orožje se lahko tudi onesposobi […] ali se preda.“

17

DAAA in drugi so 22. novembra 2019 pri Cour constitutionnelle (ustavno sodišče, Belgija) vložili tožbo za razglasitev ničnosti med drugim člena 153, točka 5, zakona z dne 5. maja 2019. Po njihovem mnenju ta določba med drugim krši več določb belgijske ustave, člen 49 Listine in načelo varstva legitimnih pričakovanj, ker v bistvu določa, da je za strelno orožje, ki je bilo v Belgiji v prosti prodaji do 3. junija 2019, in sicer orožje, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom oziroma predelano v rekvizitno ali akustično orožje, ter za strelno orožje, ki ni bilo predelano v ta namen in se uporablja izključno za streljanje z zgoraj navedenimi naboji ali snovmi, od tega datuma potrebno dovoljenje ali je prepovedano, ne da bi bila za osebe, ki so zakonito nabavile in registrirale to orožje pred navedenim datumom, sprejeta kakršna koli prehodna določba. Od istega datuma naj bi tako obstajalo tveganje, da bodo te osebe kazensko preganjane, ker posedujejo tako strelno orožje, čeprav niso imele možnosti, da bi se pripravile za uskladitev s tem členom 153, točka 5.

18

Poleg tega po mnenju DAAA in drugih navedeni člen 153, točka 5, določa, da se imetniki takega predelanega strelnega orožja obravnavajo drugače kot imetniki drugega strelnega orožja, ki po začetku veljavnosti zakona z dne 5. maja 2019 prav tako postane prepovedano orožje, vendar spada na področje uporabe prehodne ureditve iz člena 163 tega zakona. To različno obravnavanje pa naj ne bi bilo ustrezno z vidika cilja spodbujanja pravne varnosti niti naj ne bi bilo razumno utemeljeno, saj naj imetniki predelanega strelnega orožja ne bi imeli možnosti, da se uskladijo z novimi pravili in se izognejo morebitnemu kazenskemu pregonu.

19

Poleg tega DAAA in drugi menijo, da se s to določbo izvaja dejanska razlastitev, ker je posledica te določbe to, da imetniki strelnega orožja, ki so to orožje zakonito nabavili, tega nenadoma ne smejo več posedovati. Ker tak poseg v lastninsko pravico ne vključuje polne in predhodne odškodnine, naj bi se z navedeno določbo ta pravica kršila.

20

Cour constitutionnelle (ustavno sodišče) poudarja, da člen 153, točka 5, zakona z dne 5. maja 2019 v povezavi s členom 163 tega zakona ne določa prehodne ureditve za osebe, ki so pred 13. junijem 2017 zakonito kupile in registrirale strelno orožje, ki je bilo predelano za streljanje izključno s slepimi naboji. Navedeni zakon naj tudi ne bi urejal načina, kako se lahko osebe, ki so pred tem datumom zakonito nabavile tako orožje, uskladijo z novim statusom tega orožja, ki izhaja iz istega zakona, bodisi da gre za prepovedano orožje bodisi orožje, za katero je treba pridobiti dovoljenje. Kadar pa zakonodajalec obstoječi sistem zaostri, naj bi moral zagotoviti, da imajo osebe, ki so tako orožje zakonito nabavile na podlagi starega sistema, možnost, da se uskladijo z novo ureditvijo.

21

V zvezi s tem predložitveno sodišče pojasnjuje, da je bilo pred začetkom veljavnosti člena 153, točka 5, zakona z dne 5. maja 2019 strelno orožje, predelano za streljanje izključno s slepimi naboji, v Belgiji v prosti prodaji ne glede na to, v kateri razred bi spadalo, če ne bi bilo tako predelano. Po začetku veljavnosti te določbe pa so se osebe, ki so pred 13. junijem 2017 nabavile in registrirale tako strelno orožje, ki brez te predelave spada v razred prepovedanega orožja, nenadoma znašle v položaju, ko imajo v posesti prepovedano orožje, ki ga med drugim niso mogle ne obdržati ne odsvojiti.

22

Prav tako po začetku veljavnosti navedene določbe osebe, ki niso imele potrebnega dovoljenja za strelno orožje, predelano za streljanje izključno s slepimi naboji, ter ki so pred 13. junijem 2017 kupile in registrirale tako strelno orožje, ki je brez te predelave spadalo v razred orožja, za katero je treba pridobiti dovoljenje, nenadoma imele v posesti strelno orožje, ki ga v skladu s členom 11(1) zakona z dne 8. junija 2006 niso smele posedovati. Ker zadnjenavedena določba zahteva, da se tako dovoljenje pridobi „pred“ nabavo zadevnega orožja, naj zadevne osebe poleg tega ne bi imele možnosti, da bi svoj položaj uredile.

23

Cour constitutionnelle (ustavno sodišče) meni, da člen 153, točka 5, zakona z dne 5. maja 2019 v povezavi s členom 163 tega zakona določa različno obravnavanje, na eni strani, oseb, ki so pred 13. junijem 2017 zakonito nabavile in registrirale polavtomatsko orožje v smislu člena 3(1), točki 19 in 20, zakona z dne 8. junija 2006, ter na drugi strani, oseb, ki so pred tem datumom zakonito nabavile in registrirale strelno orožje, ki je bilo predelano za streljanje izključno s slepimi naboji v smislu člena 3(4) zadnjenavedenega zakona. Medtem ko naj bi ti dve skupini oseb zakonito nabavili in registrirali svoje strelno orožje, ko naj še ne bi vedeli, da bo status tega orožja spremenjen, je le za osebe iz prve skupine veljala prehodna ureditev, ki jim je omogočala nadaljnje posedovanje polavtomatskega strelnega orožja – ki je zdaj prepovedano – če so izpolnjeni drugi zakonski pogoji v zvezi s posedovanjem orožja.

24

Po mnenju predložitvenega sodišča to različno obravnavanje izvira iz člena 7(4a) Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853, ki državam članicam omogoča, da določijo prehodno ureditev za osebe, ki so pred 13. junijem 2017 zakonito nabavile in registrirale polavtomatsko orožje v smislu točk od 6 do 8 „Razreda A – Prepovedano strelno orožje“ iz Priloge I, del II, A, k Direktivi 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853 (v nadaljevanju: razredi od A.6 do A.8), medtem ko naj nobena določba Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853, ne bi omogočala določitve prehodne ureditve v korist oseb, ki so pred tem datumom zakonito nabavile in registrirale strelno orožje, predelano za streljanje izključno s slepimi naboji.

25

Zato naj bi se postavljalo vprašanje, ali je navedeni člen 7(4a) združljiv s členom 17(1) ter členoma 20 in 21 Listine kot tudi z načelom varstva legitimnih pričakovanj, ker naj državam članicam ne bi dovoljeval, da določijo prehodno ureditev za strelno orožje iz točke 9 „Razreda A – Prepovedano strelno orožje“ iz Priloge I, del II, A, k Direktivi 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853 (v nadaljevanju: razred A.9), ki je bilo zakonito nabavljeno in registrirano pred 13. junijem 2017, čeprav jim dovoljuje, da prehodno ureditev določijo za strelno orožje iz razredov od A.6 do A.8, ki je bilo zakonito nabavljeno in registrirano pred tem datumom.

26

V teh okoliščinah je Cour constitutionnelle (ustavno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali se s členom 7(4a) Direktive [91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853,] v povezavi [s točkami od 6 do 9 ,Razreda A – Prepovedano strelno orožje‘ iz Priloge I, del II, A, k tej direktivi], kršijo [člen] 17(1) [ter člena] 20 in 21 [Listine] ter načelo varstva legitimnih pričakovanj, ker s tem členom državam članicam ni dovoljeno, da določijo prehodno ureditev za strelno orožje iz razreda A.9, ki je bilo zakonito nabavljeno in registrirano pred 13. junijem 2017, medtem ko jim je z navedenim členom dovoljeno, da prehodno ureditev določijo za strelno orožje iz razredov od A.6 do A.8, ki je bilo zakonito nabavljeno in registrirano pred 13. junijem 2017?“

27

Komisija na eni strani navaja, da člen 7(4a) Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853, državam članicam dovoljuje le, da potrdijo, obnovijo ali podaljšajo obstoječa dovoljenja, in na drugi strani, da iz predloga za sprejetje predhodne odločbe izhaja, da v Belgiji za polavtomatsko strelno orožje, predelano za streljanje izključno s slepimi naboji, pred prenosom Direktive 2017/853 v belgijski pravni red ni bilo potrebno dovoljenje, ampak je bilo v prosti prodaji.

28

V teh okoliščinah pa naj Kraljevina Belgija tudi ob predpostavki, da člen 7(4a) zajema tudi strelno orožje iz razreda A.9, ne bi mogla izkoristiti možnosti, ki jo ta določba ponuja glede tega strelnega orožja. Odgovor na vprašanje za predhodno odločanje naj zato ne bi vplival na položaj tožečih strank iz postopka v glavni stvari, kot je opisan v predložitveni odločbi, zaradi česar naj bi bilo to vprašanje hipotetično.

29

V zvezi s tem je treba ob upoštevanju domneve upoštevnosti, ki velja za vprašanja, ki se nanašajo na pravo Unije, ugotoviti, da če – kot v obravnavani zadevi – ni očitno, da razlaga ali presoja veljavnosti določbe prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, se ugovor, ki se nanaša na neuporabo te določbe v postopku v glavni stvari, ne nanaša na dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe, temveč na vsebino postavljenega vprašanja (glej v tem smislu sodbo z dne 21. decembra 2023, BMW Bank in drugi, C‑38/21, C‑47/21 in C‑232/21, EU:C:2023:1014, točka 114 in navedena sodna praksa).

30

Iz tega izhaja, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe dopusten.

31

Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je člen 7(4a) Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853, v povezavi s točkami od 6 do 9 „Razreda A – Prepovedano strelno orožje“ iz Priloge I, del II, A, k Direktivi 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853, veljaven glede na člen 17(1) ter člena 20 in 21 Listine ter načelo varstva legitimnih pričakovanj.

32

Kot je razvidno iz pojasnil predložitvenega sodišča in iz besedila tega vprašanja, navedeno vprašanje temelji na predpostavki, da navedeni člen 7(4a) državam članicam dovoljuje, da določijo prehodno ureditev za strelno orožje iz razredov od A.6 do A.8, ki je bilo zakonito nabavljeno in registrirano pred 13. junijem 2017, vendar jim tega ne dovoljuje za strelno orožje, ki spada v razred A.9.

33

V teh okoliščinah je treba najprej preveriti, ali je treba navedeni člen 7(4a) razlagati tako, da državam članicam ne dovoljuje, da določijo prehodno ureditev za strelno orožje iz razreda A.9, ki je bilo zakonito nabavljeno in registrirano pred 13. junijem 2017.

34

Da bi se ugotovilo, ali gre za tak primer, je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča to določbo razlagati tako, da se ne upošteva le besedilo te določbe, ampak tudi sobesedilo, v katero je umeščena, in cilji, ki se dosegajo z ureditvijo, katere del je (sodba z dne 1. avgusta 2022, Sea Watch, C‑14/21 in C‑15/21, EU:C:2022:604, točka 115 in navedena sodna praksa).

35

Poleg tega se v skladu s splošnim načelom razlage akt Unije, kolikor je le mogoče, razlaga tako, da se ne vzbuja dvom o njegovi veljavnosti, in v skladu z vsem primarnim pravom Unije ter predvsem z določbami Listine. Tako je treba, kadar je mogoče določbo sekundarnega prava Unije razlagati na več načinov, dati prednost tisti razlagi, na podlagi katere je določba v skladu s primarnim pravom Unije, ne pa tisti, ki bi pripeljala do ugotovitve njene nezdružljivosti s tem pravom (sodba z dne 21. junija 2022, Ligue des droits humains, C‑817/19, EU:C:2022:491, točka 86 in navedena sodna praksa).

36

Na prvem mestu, v zvezi s členom 7(4a) Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853, je treba opozoriti, da ta določba državam članicam med drugim omogoča, da „se lahko odločijo, da potrdijo, obnovijo ali podaljšajo dovoljenja, izdana za polavtomatsko orožje, razvrščeno v točko 6, 7 ali 8 razreda A, za strelno orožje, ki je bilo razvrščeno v razred B in zakonito nabavljeno in registrirano pred 13. junijem 2017, če so izpolnjeni drugi pogoji iz te direktive“.

37

Iz tega člena izhaja, da se možnost, ki jo imajo države članice na podlagi te določbe, in sicer da potrdijo, obnovijo ali podaljšajo dovoljenja, uporablja le za polavtomatsko strelno orožje iz razredov od A.6 do A.8, ki je bilo pred začetkom veljavnosti Direktive 2017/853 razvrščeno v „Razred B – Strelno orožje, za katero je potrebno dovoljenje“ iz Priloge I, del II, A, k Direktivi 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/51 (v nadaljevanju: razred B), ter ki je bilo zakonito nabavljeno in registrirano pred 13. junijem 2017. Poleg tega iz navedenega člena izhaja, da je ta možnost dana le ob spoštovanju drugih pogojev, določenih v Direktivi 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853.

38

V obravnavani zadevi je iz predložitvene odločbe, najprej, razvidno, da se vidik spora o glavni stvari, na katerega se nanaša postavljeno vprašanje, nanaša na polavtomatsko strelno orožje, ki spada v razred A.9 ter ki je bilo zakonito nabavljeno in registrirano pred 13. junijem 2017.

39

Dalje, treba je opozoriti, da se stališča strank iz postopka pred Sodiščem razlikujejo glede vprašanja, ali je bilo polavtomatsko strelno orožje, predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom oziroma predelano v rekvizitno ali akustično orožje, pred začetkom veljavnosti Direktive 2017/853 uvrščeno v razred B. Natančneje, Svet Evropske unije, ki se sklicuje na to, da države članice različno razlagajo Direktivo 91/477, trdi, da preden je bil z Direktivo 2017/853 dodan razred A.9, ni bilo jasno, ali to strelno orožje spada na področje uporabe razreda B.

40

Vendar so, nazadnje, vsi udeleženci obravnave 8. maja 2023 trdili, da lahko strelno orožje iz razreda A.9, ki hkrati izpolnjuje merila iz tega razreda in merila za enega od razredov od A.6 do A.8, spada tudi v zadnjenavedene razrede.

41

V teh okoliščinah je treba, na drugem mestu, za namene upoštevanja sobesedila, v katero je umeščen člen 7(4a) Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853, preveriti, ali je bilo zadevno strelno orožje v razred B razvrščeno pred začetkom veljavnosti Direktive 2017/853 ter ali lahko hkrati spada v razred A.9 in v enega od razredov od A.6 do A.8.

42

Prvič, glede vprašanja, ali je bilo zadevno strelno orožje v razred B razvrščeno pred začetkom veljavnosti Direktive 2017/853, je treba ugotoviti, kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah od 52 do 55 sklepnih predlogov z dne 24. novembra 2022, da polavtomatsko strelno orožje, ki spada v razred A.9, in sicer orožje, predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom oziroma predelano v rekvizitno ali akustično orožje, kljub predelavi izpolnjuje merila, da se ga opredeli kot „strelno orožje“, ki so določena tako v členu 1(1), točka 1, Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853, kot v tem členu 1(1) v različici, ki se je uporabljala pred začetkom veljavnosti Direktive 2017/853.

43

Iz vsake od teh določb je namreč razvidno, da ob upoštevanju nekaterih izjem strelno orožje ni zgolj vsako prenosno strelno orožje, zasnovano za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem razstreliva, temveč je tudi vsako prenosno cevno orožje, ki ga je mogoče predelati v ta namen, pri čemer se šteje, da je predmet mogoče tako predelati, če ima videz strelnega orožja in ga je zaradi njegovih konstrukcijskih značilnosti ali značilnosti materiala, iz katerega je izdelan, mogoče predelati.

44

V zvezi s tem je v uvodni izjavi 20 Direktive 2017/853 pojasnjeno, da obstaja veliko tveganje, da bodo rekvizitno in akustično orožje ter druge vrste orožja za streljanje s slepimi naboji predelani v pravo strelno orožje. Poleg tega, kar zadeva polavtomatsko strelno orožje, ki med drugim spada v enega od razredov od A.6 do A.8, ker je bilo zasnovano za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem razstreliva, nato pa predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom oziroma predelano v rekvizitno ali akustično orožje, in ki torej spada v razred A.9, ni sporno, da to orožje lahko ponovno pridobi svojo prejšnjo stopnjo nevarnosti tako, da se spet predela za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem potisnega sredstva.

45

Taka presoja je potrjena s Prilogo I, del III, k Direktivi 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/51, saj je zakonodajalec Unije iz opredelitve strelnega orožja med drugim izrecno izključil predmete, ki so postali dokončno neprimerni za uporabo zaradi onesposobitve, s čimer se zagotavlja, da so vsi bistveni sestavni deli postali dokončno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, nadomestiti ali spremeniti za kakršno koli ponovno aktiviranje. V tej prilogi I, del III, pa ni bila določena nobena taka izključitev glede orožja, ki je predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom oziroma predelano v rekvizitno ali akustično orožje.

46

Res je, da je v uvodni izjavi 20 Direktive 2017/853 pojasnjeno tudi, da je treba težavo, ki jo predstavlja takšno predelano strelno orožje, rešiti tako, da se to orožje vključi na področje uporabe Direktive 91/477. Vendar iz tega ni mogoče sklepati, da to predelano strelno orožje spada na področje uporabe te direktive šele od začetka veljavnosti Direktive 2017/853. Glede na to, da to orožje dejansko ustreza opredelitvi strelnega orožja iz člena 1(1) Direktive 91/477, kot je bila spremenjena z Direktivo 2008/51, je treba pojasnilo iz te uvodne izjave Direktive 2017/853 razumeti tako, da je ob upoštevanju različnih razlag, navedenih v točki 39 te sodbe, njegov namen potrditi, da predelano strelno orožje spada na področje uporabe Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853.

47

Iz zgornjih preudarkov izhaja, da je treba šteti, da je bilo zadevno strelno orožje pred začetkom veljavnosti Direktive 2017/853 razvrščeno v razred B, v katerem je bilo v točkah 1 in od 4 do 7 navedeno polavtomatsko strelno orožje.

48

Drugič, glede vprašanja, ali polavtomatsko strelno orožje – ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom oziroma predelano v rekvizitno ali akustično orožje – lahko hkrati spada tako v razred A.9 kot v enega od razredov od A.6 do A.8, je treba poudariti, da razred A.9 zajema „vsako strelno orožje v tem razredu“, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom oziroma je bilo predelano v rekvizitno ali akustično orožje.

49

Zato iz besedila razreda A.9 izhaja, da mora strelno orožje, da bi lahko spadalo v ta razred, na eni strani izpolnjevati merila, navedena v točkah 2, 3, 6, 7 ali 8 „Razreda A – Prepovedano strelno orožje“ iz Priloge I, del II, A, k Direktivi 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853 (v nadaljevanju: razredi A.2, A.3, A.6, A.7 ali A.8), in je bilo, na drugi strani, predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom oziroma je bilo predelano v rekvizitno ali akustično orožje.

50

To besedilo tako nakazuje, da dejstvo, da je bila na orožju izvedena takšna predelava, ki vključuje njegovo uvrstitev v razred A.9, ne povzroči izključitve tega orožja iz razvrstitve v razrede A.2, A.3, A.6, A.7 ali A.8. Na eni strani namreč orožje, ki spada v razred A.9, izpolnjuje, kot je bilo navedeno v točki 42 te sodbe, merila, da se ga opredeli kot „strelno orožje“ iz člena 1(1), točka 1, Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853, na drugi strani pa se v teh razredih A.2, A.3, A.6, A.7 ali A.8 ne razlikuje glede tega, ali je bilo strelno orožje, na katero se nanašajo, predelano ali ne.

51

Na tretjem mestu, kar zadeva cilje, ki jim sledita direktivi 91/477 in 2017/853, je, prvič, iz uvodne izjave 20 zadnjenavedene direktive in elementov zakonodajnega postopka, v katerem je bila sprejeta Direktiva 2017/853 in ki so na voljo Sodišču, razvidno, da je bil namen tega, da je bil v tem zakonodajnem postopku dodan razred A.9, zaradi neenotnega stanja v državah članicah pojasniti, da strelno orožje, predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom oziroma predelano v rekvizitno ali akustično orožje, spada na področje uporabe Direktive 91/477.

52

Nasprotno pa, kot je med drugim navedla Komisija, nobeden od teh elementov ne kaže na to, da bi zakonodajalec Unije s tem, da je dodal ta razred, želel strelno orožje, ki je bilo tako predelano, izvzeti iz razredov A.2, A.3, A.6, A.7 ali A.8 oziroma s področja uporabe člena 7(4a) Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853. Natančneje, iz nobene od uvodnih izjav Direktive 2017/853 ne izhaja, da bi bilo orožje, ki spada v razred A.9, izključeno iz teh razredov ali s tega področja uporabe.

53

Drugič, ker je zakonodajalec Unije v uvodni izjavi 31 Direktive 2017/853 navedel, da ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti z Listino, je treba šteti, da je namen tega člena 7(4a) zagotoviti spoštovanje pridobljenih pravic, zlasti lastninske pravice, zagotovljene s členom 17(1) Listine, ker ta člen v bistvu državam članicam dopušča, da ohranijo že izdana dovoljenja za strelno orožje iz razredov od A.6 do A.8, ki je bilo pred začetkom veljavnosti te direktive razvrščeno v razred B ter zakonito nabavljeno in registrirano pred 13. junijem 2017, tako da Direktiva 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853, ne nalaga razlastitve imetnikov takega orožja (glej v tem smislu sodbo z dne 3. decembra 2019, Češka republika/Parlament in Svet, C‑482/17, EU:C:2019:1035, točka 135).

54

Glede na ta cilj zagotavljanja spoštovanja pridobljenih lastninskih pravic pa za navedeni člen 7(4a) – čeprav določa izjemo od načela prepovedi posedovanja strelnega orožja, ki spada v razrede od A.6 do A.8 – ni mogoče uporabiti razlage, na podlagi katere bi se z njegovega področja uporabe tako orožje izključilo, če izpolnjuje tudi dodatna merila iz razreda A.9. Taka razlaga bi namreč, kot je razvidno iz tega predloga za sprejetje predhodne odločbe, odpirala vprašanja o skladnosti tega člena 7(4a) s členom 17 Listine, čeprav je namen navedenega člena 7(4a) ravno zagotoviti spoštovanje lastninske pravice.

55

Tretjič, zakonodajalec Unije je s sprejetjem Direktive 2017/853 v okoliščinah spremenjenih tveganj, povezanih z varnostjo, namreč še naprej uresničeval cilj, naveden v peti uvodni izjavi Direktive 91/477, da okrepi vzajemno zaupanje med državami članicami na področju zaščite varnosti ljudi s tem, da za to določi razrede strelnega orožja, katerega nabava in posedovanje sta s strani posameznikov prepovedana oziroma zahtevata pridobitev dovoljenja ali prijavo, kar je cilj, ki je tudi sam namenjen zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga (sodba z dne 3. decembra 2019, C‑482/17, Češka republika/Parlament in SvetEU:C:2019:1035, točka 54).

56

Poleg tega je cilj Direktive 91/477 zagotoviti javno varnost državljanov Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 3. decembra 2019, Češka republika/Parlament in Svet, C‑482/17, EU:C:2019:1035, točki 49 in 126).

57

Vendar nobeden od teh ciljev ne nasprotuje temu, da so imetniki strelnega orožja, ki hkrati spada v razrede od A.6 do A.8 in razred A.9, upravičeni do prehodne ureditve iz člena 7(4a) Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853.

58

Po eni strani je namreč s tako razlago mogoče doseči cilj olajšanja delovanja notranjega trga.

59

Po drugi strani pa se glede cilja zagotavljanja javne varnosti državljanov Unije, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 72 sklepnih predlogov z dne 24. novembra 2022, najprej izkaže, da strelno orožje, ki ustreza merilom iz razreda A.9, pomeni manj neposredno nevarnost kot strelno orožje, ki spada izključno v razrede od A.6 do A.8, ker to zadnjenavedeno orožje omogoča neposredno izstrelitev krogel ali izstrelkov, medtem ko se z orožjem iz razreda A.9 zgolj detonirajo in izločijo plini, tako da eno orožje pomeni sedanjo nevarnost, medtem ko drugo le potencialno nevarnost v primeru nove predelave.

60

Dalje, iz člena 7(4a) Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853, izhaja, da se možnost iz te določbe uporablja le za strelno orožje, ki je bilo zakonito nabavljeno in registrirano pred 13. junijem 2017. To pa med drugim pomeni, da so bile izpolnjene zahteve, zlasti tiste glede varnosti, ki so v zvezi s tem določene z Direktivo 91/477 v različici, ki se je uporabljala pred začetkom veljavnosti Direktive 2017/853.

61

Nazadnje, iz navedenega člena 7(4a) izhaja, da – kadar država članica namerava na podlagi navedene določbe potrditi, obnoviti ali podaljšati dovoljenja za polavtomatsko strelno orožje iz razredov od A.6 do A.8 – morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji, zlasti glede varnosti, določeni v Direktivi 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853.

62

Zato, kot so Evropski parlament, Svet in Komisija trdili na obravnavi 8. maja 2023, cilj zagotavljanja javne varnosti državljanov Unije ne more biti ogrožen zaradi dejstva, da imetniki strelnega orožja, ki spada hkrati v razrede od A.6 do A.8 in razred A.9, lahko na podlagi člena 7(4a) Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2017/853, obdržijo že izdana dovoljenja za orožje iz razredov A.6 do A.8.

63

Na četrtem mestu, takšna razlaga navedenega člena 7(4a), ki je, kot je razvidno iz zgoraj navedenih preudarkov, skladna z besedilom te določbe in kontekstom, v katerega je umeščena, ter s sistemom in cilji zakonodaje, katere del je, tudi ne povzroči, da bi bil tej določbi odvzet polni učinek ali da bi se z Direktivo 2017/853 dodal razred A.9.

64

Po eni strani namreč, kot je bilo med drugim navedeno v točkah 53 in 54 te sodbe, ta razlaga, nasprotno, zagotavlja polni učinek navedenega člena 7(4a) v delu, v katerem je njegov namen zagotoviti spoštovanje pridobljenih pravic in zlasti lastninske pravice, zagotovljene s členom 17(1) Listine.

65

Po drugi strani pa ta razlaga v ničemer ne vpliva na cilj pojasnitve iz točke 51 te sodbe, ki ga je zakonodajalec Unije želel doseči s tem, da je dodal razred A.9. Poleg tega, kot je razvidno iz samega besedila tega razreda, ta ne zajema le strelnega orožja iz razredov od A.6 do A.8, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom oziroma predelano v rekvizitno ali akustično orožje, temveč tudi strelno orožje iz razredov A.2 in A.3, ki je bilo tako predelano in za katero ni veljala možnost, ki jo državam članicam daje člen 7(4a) Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2017/853.

66

Glede na vse zgornje preudarke je zato treba člen 7(4a) Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853, razlagati tako, da državam članicam dovoljuje, da uporabijo možnost, ki je s tem členom določena za vse polavtomatsko strelno orožje, ki spada v razrede od A.6 do A.8, vključno s tistim, ki hkrati spada v te razrede in v razred A.9.

67

Iz tega sledi, da je premisa, na kateri temelji vprašanje in kot je navedena v točki 32 te sodbe, napačna.

68

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da pri preučitvi vprašanja za predhodno odločanje ni bil ugotovljen noben element, ki bi lahko z vidika člena 17(1) ter členov 20 in 21 Listine ter načela varstva legitimnih pričakovanj vplival na veljavnost člena 7(4a) Direktive 91/477, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2017/853.

69

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:

Pri preučitvi vprašanja za predhodno odločanje ni bil ugotovljen noben element, ki bi lahko z vidika člena 17(1) ter členov 20 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter načela varstva legitimnih pričakovanj vplival na veljavnost člena 7(4a) Direktive Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2017/853 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017.