Zadeva C‑205/21
V. S.
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Spetsializiran nakazatelen sad)
Sodba Sodišča (peti senat) z dne 26. januarja 2023
„Predhodno odločanje – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Direktiva (EU) 2016/680 – Člen 4(1), od (a) do (c) – Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov – Omejitev namenov – Najmanjši obseg podatkov – Člen 6(a) – Jasno razlikovanje med osebnimi podatki različnih kategorij posameznikov – Člen 8 – Zakonitost obdelave – Člen 10 – Prenos – Obdelava biometričnih podatkov in genetskih podatkov – Pojem ‚obdelava osebnih podatkov, ki jo dovoljuje pravo države članice‘ – Pojem ‚nujna potreba‘ – Polje prostega preudarka – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Členi 7, 8, 47, 48 in 52 – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Domneva nedolžnosti – Omejitev – Naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti – Obdolženci – Zbiranje fotografskih in daktiloskopskih podatkov zaradi njihovega vpisa v evidenco in odvzem biološkega vzorca za izdelavo profila DNK – Postopek prisilne izvedbe zbiranja – Sistematičnost zbiranja“
Približevanje zakonodaj – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v kazenskih zadevah – Direktiva 2016/680 – Obdelava posebnih vrst podatkov – Dovoljenje te obdelave na podlagi prava države članice – Nacionalna zakonodaja, ki določa, da morajo policijski organi države članice zbirati biometrične in genetske podatke obdolžencev zaradi njihovega vpisa v register – Nacionalne določbe, ki se sklicujejo na Uredbo 2016/679, hkrati pa povzemajo vsebino Direktive 2016/680 – Dopustnost – Pogoji
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 52; Uredba 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 9; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2016/680, člena 3, točka 7, in 10(a))
(Glej točke od 62 do 67 in od 72 do 76 ter točko 1 izreka.)
Akti institucij – Direktive – Izvajanje držav članic – Direktiva, ki določa, da se za njeno izvajanje nacionalne določbe za prenos sklicujejo nanjo – Vpliv – Obveznost držav članic, da sprejmejo pozitivni akt za prenos direktive – Zahteva po navedbi direktive v nacionalnih določbah, s katerimi se dovoljuje obdelava osebnih podatkov, ki spada na področje uporabe te direktive – Neobstoj
(člen 288, tretji odstavek, PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2016/680, člen 63(1), drugi pododstavek)
(Glej točke od 68 do 71.)
Približevanje zakonodaj – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v kazenskih zadevah – Direktiva 2016/680 – Obveznost razlikovanja med različnimi kategorijami posameznikov, na katere se podatki nanašajo – Obseg – Nacionalna zakonodaja, ki določa, da morajo policijski organi države članice zbirati biometrične in genetske podatke obdolžencev zaradi njihovega vpisa v register – Zakonodaja, ki določa postopek prisilne izvedbe zbiranja – Pristojnost nacionalnega sodišča, da presodi, ali obstaja utemeljen sum o krivdi zadevne osebe – Neobstoj – Dopustnost – Pogoji – Spoštovanje pravice do učinkovitega sodnega varstva in domneve nedolžnosti
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 47 in 48; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2016/680, člena 6(a) in 54)
(Glej točke od 82 do 110 in točko 2 izreka.)
Približevanje zakonodaj – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v kazenskih zadevah – Direktiva 2016/680 – Obdelava posebnih vrst podatkov – Obdelava, ki je dovoljena le, če je nujno potrebna – Pojem – Obseg – Strožji pogoji za zakonitost obdelave – Omejitev namenov – Najmanjši obseg podatkov – Nacionalna zakonodaja, ki določa sistematično zbiranje biometričnih in genetskih podatkov vsake osebe, ki je bila obdolžena naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi njihovega vpisa v evidenco – Nedopustnost
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2016/680, uvodni izjavi 26 in 37 ter členi 4(1), od (a) do (c), 8(1) in (2), ter 10)
(Glej točke od 116 do 135 in točko 3 izreka.)
Povzetek
Sistematično zbiranje biometričnih in genetskih podatkov vsakega obdolženca zaradi njihovega vpisa v policijsko evidenco je v nasprotju z zahtevo po zagotovitvi večjega varstva pri obdelavi občutljivih osebnih podatkov.
V okviru kazenskega postopka zaradi davčne utaje, ki so ga začeli bolgarski organi, je bila V. S. obdolžena zaradi domnevnega sodelovanja v hudodelski združbi, ki je bila ustanovljena iz koristoljubnosti, da bi na bolgarskem ozemlju skupaj z drugimi storila kazniva dejanja. Bolgarska policija je po tej obdolžitvi V. S. pozvala k zbiranju njenih daktiloskopskih in fotografskih podatkov zaradi njihovega vpisa v evidenco in odvzemu vzorca za izdelavo njenega profila DNK. V. S. je temu zbiranju nasprotovala.
Policijski organi so na podlagi nacionalne zakonodaje, ki določa „vpis v policijsko evidenco“ obdolžencev za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče, Bolgarija) predlagali, naj dovoli prisilno izvedbo zbiranja genetskih in biometričnih podatkov V. S. Predlogu policijskih organov sta bili priloženi zgolj kopiji obtožnega akta in izjave, v kateri V. S. zavrača zbiranje svojih podatkov.
Navedeno sodišče je dvomilo o združljivosti bolgarske zakonodaje, ki se uporablja za ta „vpis v policijsko evidenco“, z Direktivo 2016/680 ( 1 ) v povezavi z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in je zato pri Sodišču vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe.
Sodišče je v sodbi najprej pojasnilo pogoje, pod katerimi je mogoče šteti, da pravo države članice v smislu Direktive 2016/680 policijskim organom dovoljuje obdelavo biometričnih in genetskih podatkov. Sodišče se je nato izreklo o izvajanju zahteve iz te direktive glede obdelave podatkov kategorije oseb, v zvezi s katerimi obstaja utemeljen sum, da so vpletene v kaznivo dejanje, ter o spoštovanju pravice do učinkovitega sodnega varstva in načela domneve nedolžnosti, kadar nacionalna zakonodaja pristojnemu nacionalnemu sodišču omogoča, da dovoli prisilno zbiranje teh podatkov, ki jih zakonodajalec Unije šteje za „občutljive“. Nazadnje je Sodišče obravnavalo vprašanje združljivosti nacionalne zakonodaje, ki določa sistematično zbiranje teh podatkov, z določbami Direktive 2016/680, ki se nanašajo na njihovo obdelavo, ob upoštevanju načel, ki se uporabljajo v tej direktivi.
Presoja Sodišča
Sodišče je najprej ugotovilo, da je treba Direktivo 2016/680 v povezavi z Listino ( 2 ) razlagati tako, da pravo države članice policijskim organom dovoljuje obdelavo biometričnih in genetskih podatkov zaradi njihovih preiskovalnih dejavnosti za boj proti kriminalu in vzdrževanje javnega reda, če pravo te države članice vsebuje dovolj jasno in natančno pravno podlago za dovolitev navedene obdelave. Dejstvo, da se nacionalni zakonodajni akt, ki vsebuje tako pravno podlago, poleg tega sklicuje na Splošno uredbo o varstvu podatkov, ( 3 ) in ne na Direktivo 2016/680, samo po sebi ne more biti razlog za dvom o obstoju takšnega dovoljenja, če iz razlage vseh določb, ki se uporabljajo v nacionalnem pravu, dovolj jasno, natančno in nedvoumno izhaja, da zadevna obdelava biometričnih in genetskih podatkov spada na področje uporabe te direktive, in ne SUVP.
V tem okviru je Sodišče ob upoštevanju dejstva, da se je upoštevna nacionalna zakonodaja sklicevala na določbe SUVP, ki urejajo obdelavo občutljivih podatkov, pri čemer je povzeta vsebina določb Direktive 2016/680, ki se nanašajo na obdelavo istih podatkov, ( 4 ) navedlo, da te določbe niso enakovredne. Medtem ko se namreč lahko obdelava občutljivih podatkov s strani pristojnih organov za namene med drugim preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2016/680, dovoli le, če je nujno potrebna, pri čemer mora biti zagotovljena ustrezna zaščita ter jo mora dovoliti pravo Unije ali države članice, pa SUVP določa načelno prepoved obdelave teh podatkov, skupaj s seznamom izjem. Čeprav ima nacionalni zakonodajalec možnost, da v okviru istega zakonodajnega instrumenta določi obdelavo osebnih podatkov za namene, za katere se uporablja Direktiva 2016/680, in za druge namene, za katere se uporablja SUVP, pa se mora prepričati, da za zbiranje občutljivih podatkov ni dvoumnosti glede uporabe enega ali drugega od teh dveh aktov Unije.
Poleg tega je Sodišče glede morebitnega nepravilnega prenosa Direktive 2016/680, na katerega se sklicuje predložitveno sodišče, poudarilo, da se s to direktivo ne zahteva, da se nacionalne določbe, ki dovoljujejo obdelavo podatkov, ki spadajo na njeno področje uporabe, sklicujejo na navedeno direktivo. Sodišče je pojasnilo, da kadar nacionalni zakonodajalec določi, da lahko pristojni organi obdelujejo biometrične in genetske podatke, kar bi lahko spadalo bodisi na področje uporabe te direktive bodisi na področje uporabe SUVP, se lahko zaradi jasnosti in natančnosti po eni strani izrecno sklicuje na določbe nacionalnega prava, s katerimi se zagotavlja prenos te direktive, in po drugi strani na SUVP, ne da bi moral navesti navedeno direktivo. Vendar mora nacionalno sodišče v primeru očitnega protislovja med nacionalnimi določbami, ki dovoljujejo zadevno obdelavo podatkov, in tistimi, ki naj bi jo izključevale, te določbe razlagati tako, da se ohrani polni učinek Direktive 2016/680.
Dalje, Sodišče je razsodilo, da Direktiva 2016/680 ( 5 ) in Listina ( 6 ) ne nasprotujeta nacionalni zakonodaji, ki določa, da mora pristojno kazensko sodišče, če oseba, obdolžena naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, zavrne sodelovanje pri zbiranju biometričnih in genetskih podatkov, ki se nanašajo nanjo, zaradi njihovega vpisa v evidenco, dovoliti prisilno izvedbo tega zbiranja, ne da bi bilo pristojno za presojo, ali obstaja utemeljen sum, da je zadevna oseba storila očitano kaznivo dejanje, če nacionalno pravo naknadno zagotavlja učinkovit sodni nadzor nad pogoji te obdolžitve, iz katere izhaja dovoljenje za to zbiranje.
V zvezi s tem je Sodišče opozorilo, da morajo države članice v skladu z Direktivo 2016/680 ( 7 ) zagotoviti jasno razlikovanje med podatki različnih kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, tako da se za posameznike, na katere se nanašajo podatki, ne uporablja enaka stopnja poseganja v njihovo temeljno pravico do varstva njihovih osebnih podatkov brez razlikovanja, ne glede na kategorijo, v katero spadajo. Vendar ta obveznost ni absolutna. Poleg tega je Sodišče v delu, v katerem se ta direktiva nanaša na kategorijo oseb, v zvezi s katerimi obstaja utemeljen sum, da so storile kaznivo dejanje, pojasnilo, da obstoj zadostnih dokazov o krivdi neke osebe načeloma pomeni utemeljen sum, da je storila zadevno kaznivo dejanje. Tako Direktiva 2016/680 ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki določa prisilno zbiranje podatkov oseb, v zvezi s katerimi je podanih dovolj dokazov, da so krive storitve naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ki so bile na tej podlagi obdolžene.
Glede spoštovanja pravice do učinkovitega sodnega varstva je Sodišče poudarilo zlasti, da – če pristojno nacionalno sodišče, da bi dovolilo prisilno izvedbo zbiranja občutljivih podatkov obdolženca, vsebinsko ne more opraviti nadzora nad pogoji obdolžitve – se lahko dejstvo, da se presoja dokazov, na katerih temelji obdolžitev posameznika, na katerega se podatki nanašajo, začasno izvzame iz sodnega nadzora, v predhodnem kazenskem postopku izkaže za upravičeno. Tak nadzor bi namreč v tej fazi lahko oviral potek kazenske preiskave, med katero so zbrani ti podatki, in pretirano omejil zmožnost preiskovalcev, da na podlagi primerjave teh podatkov s podatki, zbranimi med drugimi preiskavami, razrešijo druga kazniva dejanja. Ta omejitev učinkovitega sodnega varstva torej ni nesorazmerna, saj nacionalno pravo naknadno zagotavlja učinkovit sodni nadzor.
Sodišče je v zvezi s tem, da se s sodno odločbo, s katero se dovoli zbiranje zadevnih podatkov, spoštuje pravica do domneve nedolžnosti, po eni strani navedlo, da je v obravnavani zadevi to zbiranje omejeno na kategorijo oseb, katerih kazenska odgovornost še ni bila ugotovljena, zato se to zbiranje samo po sebi ne more šteti za takšno, da izraža mnenje organov, da so te osebe krive. Na drugi strani dejstvo, da sodišče, ki mora odločiti o krivdi zadevne osebe, v tej fazi kazenskega postopka ne more presoditi zadostnosti dokazov, na katerih temelji obdolžitev te osebe, pomeni jamstvo za spoštovanje njene pravice do domneve nedolžnosti.
Nazadnje je Sodišče ugotovilo, da Direktiva 2016/680 ( 8 ) nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki določa sistematično zbiranje biometričnih in genetskih podatkov vsake osebe, ki je bila obdolžena naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi njihovega vpisa v evidenco, ne da bi moral pristojni organ ugotoviti in dokazati, prvič, da je takšno zbiranje podatkov nujno potrebno za dosego določenih ciljev, in drugič, da teh ciljev ni mogoče doseči z ukrepi, ki pomenijo manjši poseg v pravice in svoboščine zadevne osebe.
V zvezi s tem je Sodišče poudarilo, da je namen Direktive 2016/680 med drugim zagotoviti večje varstvo v zvezi z obdelavami občutljivih podatkov, med katerimi so biometrični in genetski podatki, saj lahko povzročijo resno tveganje za temeljne pravice in svoboščine. V njej navedeno zahtevo, da je ta obdelava dovoljena „le, če je nujno potrebna“, je treba razlagati tako, da opredeljuje strožje pogoje za zakonitost obdelave teh občutljivih podatkov. ( 9 ) Poleg tega je treba obseg te zahteve določiti tudi glede na načela v zvezi z obdelavo podatkov, kot sta omejitev namenov in najmanjši obseg podatkov.
V tem okviru je nacionalna zakonodaja, ki določa sistematično zbiranje biometričnih in genetskih podatkov vsake osebe, ki je bila obdolžena naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi njihovega vpisa v evidenco, načeloma v nasprotju s to zahtevo. Taka zakonodaja lahko namreč brez razlikovanja in na splošno vodi do zbiranja biometričnih in genetskih podatkov večine obdolžencev, ker je pojem „naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti“ zelo splošen in se lahko uporablja za veliko število kaznivih dejanj, ne glede na njihovo naravo, težo, posebne okoliščine teh kaznivih dejanj, morebitno povezavo navedenega kaznivega dejanja z drugimi postopki v teku, predkaznovanost ali individualni profil zadevne osebe.
( 1 ) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL 2016, L 119, str. 89).
( 2 ) Člen 10(a) Direktive 2016/680 v povezavi s členom 52 Listine.
( 3 ) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1, v nadaljevanju: SUVP).
( 4 ) Člen 9 SUVP oziroma člen 10 Direktive 2016/680.
( 5 ) Člen 6(a) Direktive 2016/680.
( 6 ) Člena 47 in 48 Listine, ki določata pravico do učinkovitega sodnega varstva oziroma načelo domneve nedolžnosti.
( 7 ) Člen 6 Direktive 2016/680.
( 8 ) Člen 10 Direktive 2016/680 v povezavi s členom 4(1), od (a) do (c), in členom 8 (1) in (2) te direktive.
( 9 ) Glede na pogoje, ki izhajajo iz člena 4(1)(b) in (c) ter člena 8(1) Direktive 2016/680.