1.

Ali je z vidika ohranjanja pravic delavcev mogoče šteti, da to, da notar prevzame notarsko pisarno drugega notarja, pomeni prenos podjetja?

2.

Člen 1(1) Direktive 2001/23 ( 2 ) določa:

3.

Člen 3(1) in (3) Direktive določa:

„1.   Pravice in obveznosti odsvojitelja, ki izhajajo iz na dan prenosa obstoječe pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja, se na podlagi takega prenosa prenesejo na pridobitelja.

Države članice lahko določijo, da sta od dneva prenosa odsvojitelj in pridobitelj solidarno odgovorna, kar zadeva obveznosti, nastale pred dnevom prenosa na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja, ki je obstajalo na dan prenosa.

[…]

3.   Po prenosu pridobitelj še naprej zagotavlja s kolektivno pogodbo dogovorjene delovne pogoje, kakršne je na podlagi te pogodbe zagotavljal odsvojitelj, do dneva prenehanja veljavnosti ali izteka te kolektivne pogodbe ali do dneva uveljavitve ali začetka uporabljanja druge kolektivne pogodbe.

Države članice lahko omejijo obdobje zagotavljanja takih delovnih pogojev, s pridržkom, da ni krajše od enega leta.“

4.

Člen 4(1) Direktive določa:

„1.   Prenos podjetja, obrata ali dela podjetja ali obrata sam po sebi odsvojitelju ali pridobitelju ne daje podlage za odpuščanje. Ta določba ne preprečuje morebitnega odpuščanja iz ekonomskih, tehničnih ali organizacijskih razlogov, zaradi katerih so potrebne kadrovske spremembe.“

5.

V členu 1 Ley de 28 de mayo 1862, Orgánica del Notariado (sistemski zakon z dne 28. maja 1862 o notariatu) ( 3 ) je notar opredeljen kot „javni uslužbenec[,] pooblaščen za potrjevanje pogodb in drugih zunajsodnih listin v skladu z zakoni“, pri čemer je dodano, da „[v] vsej kraljevini obstaja samo ena vrsta teh javnih uslužbencev.“

6.

Člen 44(1) in (2) Real Decreto legislativo 2/2015 por el que se aprueba el texto refundido de la Ley del Estatuto de los Trabajadores (kraljeva zakonska uredba 2/2015 o potrditvi prečiščene različice zakona o delovnih razmerjih) z dne 23. oktobra 2015, BOE št. 255 z dne 24. oktobra 2015, str. 100224, v nadaljevanju: zakon o delovnih razmerjih) določa:

„1.   Prenos podjetja, delovnega centra ali samostojne proizvodne enote tega podjetja sam po sebi ne pomeni, da delovno razmerje preneha; na novega delodajalca preidejo pravice in obveznosti prejšnjega delodajalca, ki jih ima na podlagi pogodbe o zaposlitvi in socialne varnosti, vključno z obveznostmi glede pokojnin pod pogoji, ki jih določa veljavna posebna zakonodaja, in na splošno z vsemi obveznostmi na področju dodatne socialne varnosti, ki jih je imel odsvojitelj.

2.   Za namene tega člena se za prenos podjetja šteje prenos gospodarske enote, ki ohrani svojo identiteto, se pravi organiziranega skupka virov, katerega cilj je opravljanje gospodarske dejavnosti, ki je glavna ali stranska.“

7.

NC, JD, TA in FZ so delavci, ki so svoje delo v notarski pisarni opravljali za različne notarje, ki so bili vodje te notarske pisarne. Notar DV je 30. septembra 2019, to je ob svoji premestitvi, navedenim delavcem izročil dopis, v katerem jim je ponudil, naj sprejmejo bodisi premestitev na novo lokacijo, na kateri bo v prihodnje opravljal poklicno dejavnost, bodisi prenehanje delovnega razmerja. Zaposleni so se odločili za prenehanje delovnega razmerja, notar DV pa jih je „zaradi višje sile, ki je posledica ekonomskih sprememb“, odpustil in jim izplačal odpravnino.

8.

BA je bil 20. januarja 2020 imenovan za vodjo zadevne notarske pisarne in je prevzel delavce, zaposlene pri prejšnjem notarju, ki je opravljal to funkcijo, z istimi opredmetenimi sredstvi in na isti lokaciji, kjer se hrani arhiv, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo opredeljen kot zbirka javnih instrumentov in drugih dokumentov, ki se vanjo vključijo vsako leto. Notar BA je s tožečimi strankami 11. februarja 2020 sklenil pogodbe o zaposlitvi s poskusno dobo šestih mesecev.

9.

Dirección General de Seguridad Jurídica y Fe Pública (generalni direktorat za pravno varnost in overjanje, Španija) pri Ministerio de Justicia (ministrstvo za pravosodje, Španija) je 15. marca 2020 zaradi pandemije COVID-19 sprejel sklep, s katerim je odredil, naj se izvajajo le nujna opravila, naj se v notarskih pisarnah uvedejo ukrepi za preprečevanje fizičnih stikov, ki jih priporočajo pristojni organi, in naj se vzpostavi ustrezno izmenjevanje delavcev. NC, TA in JD so se naslednji dan zglasili v notarski pisarni in notarja BA prosili, naj izvede navedene ukrepe. BA je to zavrnil ter NC, TA in JD še istega dne, FZ pa 2. aprila 2020, izročil obvestilo o odpovedi delovnega razmerja z obrazložitvijo, da niso uspešno opravili poskusne dobe.

10.

Tožeče stranke so zato pri predložitvenem sodišču vložile tožbo, s katero so predlagale, naj se odpoved pogodbe o zaposlitvi razglasi za nično ali neutemeljeno, pri čemer so navedle, da bi bilo treba pri izračunu njihove delovne dobe upoštevati datum prve zaposlitve v notarski pisarni, ki je delovala v istih prostorih kot notarska pisarna, ki jo zdaj vodi BA.

11.

BA je tem predlogom nasprotoval in trdil, da je treba delovno dobo tožečih strank datum izračunati od 11. februarja 2020, to je od datuma, na katerega je z njimi sklenil pogodbe o zaposlitvi.

12.

V teh okoliščinah je predložitveno sodišče Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali se člen 1(1)(a) Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov in s tem vsebina Direktive uporabljata v primeru, da vodja notarske pisarne – ki je javni uslužbenec in hkrati zasebni podjetnik z zaposlenimi delavci, pri čemer odnos z njim kot delodajalcem urejata splošna delovna zakonodaja in sektorska kolektivna pogodba – nadomesti prejšnjega vodjo te notarske pisarne, ki je nehal opravljati dejavnost, in prevzame njegov arhiv, nadaljuje opravljanje dejavnosti v istem delovnem centru z isto materialno strukturo ter prevzame zaposlene, ki so delali za prejšnjega notarja, ki je vodil to pisarno?“

13.

V sporu, ki je nastal v postopkih v glavni stvari, gre za nekatere delavce, ki so bili več let zaposleni v notarski pisarni, po premestitvi notarja oziroma njihovega delodajalca na drugo mesto pa so bili odpuščeni iz ekonomskih razlogov. Ti delavci so se nato po pogajanjih in sklenitvi nove pogodbe ponovno zaposlili pri novem notarju, ki je prevzel notarsko pisarno, v nadaljevanju pa so bili zaradi neuspešno opravljene poskusne dobe odpuščeni.

14.

V okviru postopkov v glavni stvari se postavljajo številna pravna vprašanja, ki se, kolikor je mogoče razbrati iz spisa, nanašajo na zakonitost prve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zakonitost druge odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delovno dobo, ki so jo dopolnili delavci, zakonitost vključitve poskusne dobe v drugo pogodbo o zaposlitvi in druge vidike, povezane s plačami. Vendar gre za vprašanja, na katera lahko odgovori le nacionalno sodišče.

15.

Pri presoji, ki jo bom opravil v okviru teh sklepnih predlogov, se bom omejil na pravno vprašanje, na katerem temelji celotna zadeva in ki je po mnenju predložitvenega sodišča pravni predpogoj za poznejšo rešitev postopkov v glavni stvari: ali se pravila o prenosu podjetij iz Direktive 2001/23 zaradi ohranjanja pravic delavcev uporabljajo tudi v primeru prenosa notarske pisarne, po katerem notar, ki prevzame arhiv te pisarne, nadaljuje opravljanje dejavnosti v istem delovnem centru z isto materialno strukturo ter prevzame zaposlene, ki so delali za prejšnjega notarja, ki je vodil to pisarno?

16.

Če bi se namreč ta direktiva uporabljala v primeru, kakršen je ta iz postopkov v glavni stvari, in če prva odpoved delovnega razmerja ne bi temeljila na nobenem drugem razlogu, ampak zgolj na prenosu pisarne kot take, ( 4 ) pri čemer je treba morebitne posledice take odpovedi preveriti glede na nacionalno pravo, bi se znašli v položaju, v katerem bi moral novi notar verjetno ohraniti delovna razmerja z zaposlenimi, ki bi se odločili za nadaljevanje dela v tej notarski pisarni.

17.

Za odgovor na to vprašanje je treba najprej opraviti krajšo presojo naslednjih vidikov: 1. ali je mogoče šteti, da dejavnosti, ki jih v Španiji opravlja notar, spadajo med dejavnosti organa oblasti; ( 5 ) 2. ali je mogoče dejavnosti, ki jih v Španiji opravlja notar, uvrstiti med gospodarske dejavnosti v smislu Direktive 2001/23; 3. ali lahko prenos podjetja v smislu Direktive 2001/23 zajema tudi položaj, v katerem novi notar prevzame notarsko pisarno, ki jo je vodil prejšnji notar ( 6 )?

18.

Spis vsebuje tudi naslednje elemente, ki so koristni za to analizo: notar v Španiji opravlja naloge javnega uslužbenca, vendar je hkrati zasebnik, ki svoje delavce zaposluje v skladu z delovnopravno zakonodajo in kolektivno pogodbo; kot javni uslužbenec je pooblaščen za overjanje pogodb in drugih zunajsodnih listin v skladu z zakoni (zato se mora prepričati, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, ki so nujni za izvršitev zadevnega akta ali pogodbe); pristojen je za spreminjanje osebnega stanja posameznikov in preverjanje pravnih določb, ki se uporabljajo za pogodbe zasebnega prava, sklenjene med strankami; je pristojen organ oblasti, ki lahko aktu, nastalemu na podlagi volje strank, prizna status notarske listine, kar pomeni, da zadevni akt pridobi učinke, ki niso več odvisni od volje strank, ampak izhajajo iz zakonskih določb, ki urejajo javne listine; ( 7 ) uporabnik lahko sam izbere notarja, katerega storitve želi uporabiti; ( 8 ) del pristojbine za notarske storitve je določen z zakonom, in sicer z notarsko tarifo, vendar se lahko kakovost opravljenih storitev (posledično pa tudi s tem povezano plačilo) med notarji razlikuje; ( 9 ) iz izkušenj tudi izhaja, da so stranke v španskih notarskih pisarnah večinoma v stiku z enim od zaposlenih uslužbencev, ki je pristojen za pripravo listin, posredovanje informacij na področju javnih financ in izročanje listin strankam, redko pa imajo neposreden stik z notarjem; ( 10 ) v postopkih v glavni stvari so zaposleni v notarski pisarni delali za različne notarje, ki so se v obdobju od 20 do 30 let večkrat zamenjali; prostori, v katerih se nahaja notarska pisarna, se v tem času niso spremenili, kar velja tudi za telefonski priključek, ki se uporablja od same ustanovitve notarske pisarne leta 1981; ( 11 ) če notar zaradi premestitve ali upokojitve preneha opravljati dejavnost, mora novi notar arhiv prejšnjega notarja hraniti petindvajset let, zato da lahko na zahtevo strank izdaja prepise in potrdila overjenih listin ( 12 ).

19.

Preden se lotim presoje navedenih vidikov, naj v zvezi s pravnim okvirom spomnim, da je namen Direktive 2001/23 zagotoviti, da se v primeru, v katerem pride do spremembe delodajalca, ohranijo pravice delavcev; ( 13 ) da se pravice in obveznosti odsvojitelja, ki izhajajo iz na dan prenosa obstoječe pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja, prenesejo na pridobitelja ( 14 ) in da prenos podjetja ne more biti veljaven razlog, ki odsvojitelju ali pridobitelju daje podlago za odpuščanje ( 15 ). Iz navedenih ciljev varstva delavcev je mogoče razbrati, da si je treba z razlago določb te direktive prizadevati za zagotavljanje učinkovitega varstva delavcev.

20.

Nazadnje je treba opozoriti, da bo moralo nacionalno sodišče zaradi precejšnje raznolikosti in neenotnosti nalog, ki jih imajo notarji, in predpisov, ki v različnih državah članicah urejajo to področje (in posledičnega neobstoja pojma „notar“ v pravu Unije), ter zaradi dejanskih okoliščin, ki so upoštevne za ugotavljanje, ali je mogoče dejavnosti notarjev v Španiji uvrstiti med gospodarske dejavnosti v smislu Direktive 2001/23, ob upoštevanju načel, ki jih je izoblikovalo Sodišče in na katera bom opozoril v nadaljevanju, preveriti obstoj vseh elementov, ki bi lahko v primeru, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, govorili v prid uporabi določb Direktive 2001/23.

21.

Kot sem že izpostavil, notar v Španiji opravlja naloge javnega uslužbenca, vendar je hkrati zasebnik, ki zaposluje delavce; ( 16 ) kot javni uslužbenec je pooblaščen za overjanje pogodb in drugih zunajsodnih listin v skladu z zakoni; pristojen je za spreminjanje osebnega stanja posameznikov in preverjanje pravnih določb, ki se uporabljajo za pogodbe zasebnega prava, sklenjene med strankami; je pristojen organ oblasti, ki lahko aktu, nastalemu na podlagi volje strank, prizna status notarske listine.

22.

Kraljevina Španija zatrjuje, da ima notar status javnega uslužbenca in da notarska dejavnost zaradi tesne povezanosti z državo zato ne spada v okvir poslovne dejavnosti. ( 17 ) Poleg tega naj notariata ne bi bilo mogoče šteti za svoboden poklic: ( 18 ) notarska dejavnost naj bi se opravljala kot dejavnost javnega urada, saj naj bi bil notar odgovoren za izvajanje nalog, ki jih nanj prenese država.

23.

Čeprav nedvomno drži, da dejavnosti, ki jih notarji opravljajo v Španiji, zajemajo tudi javne naloge, ki jih nanje prenese država, ( 19 ) pa ta element sam po sebi ne more zadostovati za ugotovitev, da je dejavnost notariata v Španiji opredeljena kot dejavnost organa oblasti v smislu člena 1(1)(c) Direktive 2001/23.

24.

V skladu z ustaljeno sodno prakso velja, da dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem prerogativ javne oblasti, niso gospodarske narave, ( 20 ) in da dejstvo, da subjekt del svoje dejavnosti opravlja na podlagi prerogativ javne oblasti, samo po sebi ne pomeni, da ga v zvezi s tistimi dejavnostmi, ki jih je treba šteti za gospodarske dejavnosti, ni mogoče opredeliti kot podjetje v smislu konkurenčnega prava ali, kot je primer v obravnavani zadevi, v smislu pravic delavcev do socialne varnosti, če je mogoče te dejavnosti ločiti od izvajanja prerogativ javne oblasti ( 21 ).

25.

Kolikor mi je znano, Sodišče pojma „organ oblasti“ v smislu Direktive 2001/23 doslej še ni opredelilo in tako ni določilo področja uporabe tega pojma, prav tako pa še ni odgovorilo na vprašanje, ali je mogoče dejavnosti notarjev, med drugim tudi zaradi neenotnosti predpisov, ki v različnih državah članicah urejajo notarski poklic in na katero sem že opozoril, uvrstiti med dejavnosti organa oblasti.

26.

Sodišče pa je večkrat ( 22 ) pojasnilo, da nekatere najobičajnejše notarske dejavnosti, s katerimi se sicer v okviru izvajanja javnih nalog uresničujejo cilji v splošnem interesu, niso povezane z izvajanjem javne oblasti. ( 23 ) To velja tako za sestavo javnih listin in zapis izvršilne klavzule ter za naloge, ki so notarjem zaupane v zvezi z nekaterimi prodajami nepremičnin, kot tudi za naloge na področju popisa zapuščine, skupne lastnine ali nedeljivih stvari ter na področju pečatenja in odstranjevanja pečatov, pa tudi na področju sodne delitve premoženja. ( 24 )

27.

Zdi se mi, da je pojem „izvajanje javne oblasti“ iz člena 51 PDEU primerljiv s pojmom „organ oblasti“ iz člena 1(1)(c) Direktive 2001/23. V obeh primerih je namreč zakonodajalec Unije določil, da se ureditev, ki se v prvonavedenem primeru nanaša na svobodo ustanavljanja, v zadnjenavedenem primeru pa na prenos podjetij, ne uporablja za subjekte, ki kot javni organi v imenu države izvajajo javna pooblastila, ( 25 ) pri tem pa ne opravljajo gospodarskih dejavnosti na trgu.

28.

Notarji naj bi glede na informacije, ki izhajajo iz spisa, svoj poklic opravljali v pogojih konkurence, saj lahko uporabniki sami izberejo notarja, ki bo zanje opravil določene storitve, ( 26 ) obenem pa naj bi za opravljene storitve zaračunavali pristojbine, ki so vsaj deloma spremenljive. Poleg tega so notarji pri opravljanju svojih dejavnosti strankam neposredno in osebno odgovorni za škodo, ki je posledica dejanj ali opustitev, in lahko izbirajo med različnimi pravnimi oblikami, v okviru katerih se lahko združujejo. ( 27 ) Gre torej za okoliščine, ki niso značilne za izvajanje javne oblasti. ( 28 )

29.

Dalje, glede glavne dejavnosti španskih notarjev, in sicer sestavljanja javnih listin, ki jih overjajo in jim dajejo pomembno dokazno vrednost, je treba navesti, da te listine niso posledica izvajanja pooblastil za odločanje. ( 29 ) Natančneje, izvršljivost javne listine temelji na volji strank, da po tem, ko notar preveri skladnost nekega akta ali sporazuma z zakonom, ta akt ali sporazum sklenejo in temu aktu ali sporazumu zagotovijo izvršljivost. ( 30 ) Predhodno soglasje ali sporazum je torej pogoj za posredovanje notarja, brez katerega notar tega sporazuma ne more enostransko spremeniti.

30.

Zato se strinjam s Komisijo, da notarji v Španiji sicer opravljajo javno službo, namenjeno uresničevanju cilja v splošnem interesu, to je zagotavljanju zakonitosti in pravne varnosti aktov, ki jih sklenejo stranke, vendar je treba to službo razlikovati od tiste, ki jo država opravlja na drugih področjih, saj z uresničevanjem tega cilja ni mogoče upravičiti trditve, da so notarske dejavnosti v neposredni in posebni zvezi z izvajanjem javne oblasti. ( 31 )

31.

Zato je treba najverjetneje šteti, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče, da dejavnosti notarja ni mogoče uvrstiti med dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem javne oblasti, in da jih zato ni mogoče opredeliti kot dejavnosti organa oblasti.

32.

Izključitev španskih notarjev iz pojma „organ oblasti“ v smislu, ki sem ga predstavil v prejšnjih točkah teh sklepnih predlogov, to je iz pojmovanja organa, ki javna pooblastila, ki jih nanj prenese država, izvaja v povsem javnem okviru, ne pa na trgu, na katerem se storitve zagotavljajo v pogojih konkurence, bi lahko pomenila, da so ti notarji vključeni v pojem „podjetja, ki opravljajo gospodarske dejavnosti“.

33.

V skladu z ustaljeno sodno prakso pojem „podjetje“ zajema vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihov pravni status in način financiranja. ( 32 )

34.

Gospodarska dejavnost ( 33 ) zajema ponujanje blaga ali storitev na danem trgu, njena razvrstitev pa je odvisna tudi od tega, ali zadevni gospodarski subjekti prevzemajo finančna tveganja, povezana z opravljanjem teh dejavnosti, zlasti če gre za osebe, ki delajo v svobodnem poklicu. To pa zato, ker so zasebniki osebno odgovorni za morebitne izgube. Prav tako so v razmerju do strank civilno odgovorni za napake ali opustitve, do kateri pride v okviru opravljanja poklicne dejavnosti.

35.

Zapletena in tehnična narava storitev, ki jih zagotavljajo notarji, ter dejstvo, da je opravljanje notarskega poklica regulirano, pa ne moreta omajati ugotovitve, da je mogoče to dejavnost opredeliti kot gospodarsko dejavnost.

36.

Iz sodne prakse torej izhaja, da pojem „gospodarska dejavnost“ zajema vsako dejavnost, s katero se na nekem trgu ponuja blago ali storitve.

37.

Notarsko pisarno bi bilo torej v smislu navedene opredelitve mogoče šteti za tako dejavnost, če vključuje skupek elementov in oseb, ki omogočajo opravljanje gospodarske dejavnosti, s katero se na trgu ponujajo blago in storitve, kot so overjanje pogodb in drugih izvensodnih listin. ( 34 ) Te dejavnosti zajemajo ponujanje storitev na določenem trgu, ( 35 ) to je na trgu, na katerem notarji, ki si jih stranke same izberejo, delujejo v zameno za (delno spremenljivo) plačilo, ki ustreza opravljenim storitvam, za katere so strankam v celoti odgovorni.

38.

Na podlagi elementov v spisu se mi zdi, da je mogoče razumno ugotoviti, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče, da bi notarska dejavnost v Španiji lahko spadala v okvir pojma „podjetje, ki opravlja gospodarsko dejavnost“, v smislu in za namene Direktive 2001/23.

39.

Dejstvo, da notarja v Španiji ni mogoče opredeliti kot organ oblasti v smislu člena 1(1)(c) Direktive 2001/23 in da ga je zato mogoče vključiti v pojem „podjetje, ki opravlja gospodarsko dejavnost“, v smislu te določbe, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče, ne zadostuje za ugotovitev, da gre v zadevi iz postopka v glavni stvari za prenos podjetja.

40.

Obravnavano zadevo je namreč mogoče v ta pojem v smislu člena 1(1)(b) vključiti le, če so podani naslednji elementi: gre za „prenos“„gospodarske enote“ in ta pri prenosu ohrani „svojo identiteto“, se pravi organiziranega skupka virov, katerega cilj je opravljanje dejavnosti, ne glede na to, ali je ta dejavnost glavna ali stranska.

41.

Sodišče v zvezi s „prenosom“ dosledno ugotavlja, da dejstvo, da je prenos posledica enostranskih odločitev državnih organov, in ne dogovora, ne izključuje uporabe Direktive 2001/23. ( 36 )

42.

Pojem „prenos“ je treba zato razlagati široko: ( 37 ) prenos obstaja v vseh primerih, v katerih pride do spremembe fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za obratovanje podjetja, ne glede na pravni instrument, ki se uporabi za izvedbo take spremembe, in ne glede na način, na katerega je bila ta sprememba izvedena. ( 38 ) Zato ni nujno, da med odsvojiteljem in pridobiteljem obstaja pogodbeno razmerje. ( 39 ) Sodišče je v številnih sodbah opozorilo, da je sprememba delodajalca bistveno merilo, ki se uporablja v tem okviru. ( 40 )

43.

Okoliščina, da je do prenosa notarske pisarne na novega notarja prišlo na podlagi akta, ki ga je izdal javni organ (s katerim je ta odredil premestitev prejšnjega notarja), in da med premeščenim notarjem in njegovim naslednikom ni obstajalo pogodbeno razmerje, za obravnavano zadevo zato ni upoštevna.

44.

V zvezi s pojmom „gospodarska enota“, ki je predmet prenosa, pa je treba navesti, kot se dejansko poudarja tudi v pravni teoriji, da „gre za pojem, katerega vsebina se spreminja, saj temelji na vseh dejanskih okoliščinah posameznega primera, ki med drugim vključujejo vrsto zadevnega podjetja; ali je bil opravljen prenos opredmetenih sredstev, kot so nepremičnine in premičnine; vrednost neopredmetenih sredstev ob prenosu; ali je novi delodajalec prevzel večino zaposlenih; ali je bil opravljen morebiten prenos strank; stopnja podobnosti dejavnosti, ki se opravljajo pred prenosom in po njem, ter trajanje morebitne prekinitve teh dejavnosti“. ( 41 ) Pri tem je treba opozoriti, da „ti dejavniki pomenijo le delne vidike potrebne celostne presoje in jih zato ni mogoče presojati ločeno, prav tako pa ni nujno, da ti dejavniki obstajajo istočasno“. ( 42 )

45.

Gospodarska enota je torej pojem, ki se z vidika elementov, ki ga sestavljajo, „razlikuje zaradi vrste dejavnosti in glede na dejavnost, ki se opravlja“. ( 43 )

46.

V vsakem primeru pa je tudi ob upoštevanju spremenljivosti tega pojma jasno, da zgolj to, da opravljanje dejavnosti nadaljuje nekdo drug, še ne pomeni, da je prišlo do prenosa gospodarske enote: prenos gospodarske enote namreč zahteva tudi izvedbo prenosa (v širšem smislu, kot sem ga predstavil v prejšnjih točkah) sredstev.

47.

V obravnavani zadevi se mi zdi, pri čemer pa ponovno poudarjam, da mora presojo dejanskega stanja v zvezi s tem vidikom opraviti predložitveno sodišče, da je težko oporekati stališču, da je prišlo do prenosa gospodarske enote: kot sem že navedel, so bili na novega notarja preneseni prostori, v katerih deluje notarska pisarna, arhiv te pisarne, večina zaposlenih in, kar je treba izpostaviti, del strank.

48.

Tretja zahteva, ki mora biti izpolnjena, da bi bilo mogoče šteti, da obravnavana zadeva spada v okvir zadevnega pojma, pa se nanaša na to, da gospodarska enota ob prenosu ohrani svojo „identiteto“, kar pomeni, da mora ta enota še naprej izpolnjevati zahtevi po samostojnosti in stabilnosti.

49.

To, da zadevna enota ohrani svojo identiteto, je razvidno zlasti iz dejanskega nadaljevanja njenega poslovanja. ( 44 ) Vendar je Sodišče pojasnilo, da „upoštevni element za to, ali je prenesena enota ohranila identiteto, […] ni ohranitev posebne organizacijske sestave, ki jo je glede različnih dejavnikov proizvodnje, ki se prenašajo, določil podjetnik, ampak ohranitev funkcionalne povezave na podlagi soodvisnosti in dopolnjevanja med temi dejavniki. Ohranitev takšne funkcionalne povezave med različnimi prenesenimi dejavniki pridobitelju omogoča, da jih uporablja za opravljanje iste ali podobne gospodarske dejavnosti, tudi če so po prenosu vključeni v novo in drugačno organizacijsko sestavo.“ ( 45 )

50.

Pri tem je treba pojasniti, da je zahteva po samostojnosti, ki ji mora prenesena enota zadostiti pred prenosom in jo ohraniti tudi po prenosu, izpolnjena le, če ima skupina delavcev kljub temu, da ji delodajalec nalaga konkretne obveznosti in ima torej močan vpliv na njene dejavnosti, „vseeno […] neko svobodo pri organiziranju in izvajanju svojih nalog“. ( 46 )

51.

Povedano drugače, zahteva po samostojnosti se uporablja kot pokazatelj neprekinjenega opravljanja proizvodne dejavnosti pred in po spremembi vodstva podjetja ter tako potrjuje, da je prenesena enota sposobna opravljati proizvodno dejavnost. ( 47 )

52.

To pomeni, da zahteva po varstvu delavcev ne nastane ob prenosu sredstev, ampak ob „nastopu dejstva, da podjetje, ki mora ohraniti svojo identiteto, nadaljuje poslovno dejavnost ter tako dokaže, da lahko z vsem, kar je bilo preneseno, še naprej opravlja to poslovno dejavnost“. ( 48 )

53.

Pri ugotavljanju, ali je zadevna enota ohranila svojo identiteto, pa je treba, kot sem že navedel tudi v zvezi s pojmom „gospodarska enota“, upoštevati vse dejanske okoliščine, medtem ko je pomen, ki ga je treba pripisati različnim merilom, nujno različen glede na dejavnost, ki se opravlja, pa tudi glede na način proizvodnje ali poslovanja zadevnega podjetja. ( 49 )

54.

Funkcija posameznega sredstva ali elementa, ki je predmet prenosa, je lahko bolj ali manj pomembna glede na okvir, v katerem se uporablja, zato je treba presojo prilagoditi vsakemu posameznemu primeru.

55.

Če zdaj preidem k preučitvi konkretnega položaja, ki je predmet vprašanja za predhodno odločanje, naj najprej opozorim, da mora presoja, ki se nanaša na ugotavljanje morebitnega obstoja prenosa podjetja, zajemati vse elemente, katerih namen je omogočiti opravljanje notarske dejavnosti.

56.

Ker gre za intelektualni poklic, za katerega je značilna visoka raven strokovnosti, ni nobenega dvoma, da je osebni prispevek notarja pri izvajanju dejavnosti notarske pisarne zelo pomemben. Spornejša se zdi trditev, ki jo zagovarja ena od toženih strank v postopku v glavni stvari, v skladu s katero naj bi se notarska pisarna enačila s samim notarjem, kar naj bi pomenilo, da brez osebnega prispevka notarja ne bi bilo mogoče izvesti nobene dejavnosti, ki jo opravlja taka pisarna. Če bi bilo res tako, potem notarska pisarna, ki jo sestavljajo premičnine in nepremičnine, arhiv in osebje, po premestitvi notarja na drugo mesto ne bi bila več samostojna in zato ne bi izpolnjevala vseh zahtev, ki jim je treba zadostiti, da bi bilo sploh mogoče ugotoviti, da je prišlo do prenosa, zlasti pa ne zahteve po samostojnosti. To bi namreč pomenilo, da ni prišlo do dejanskega nadaljevanja poslovne dejavnosti.

57.

Na podlagi listin v spisu in navedb, ki so jih stranke predstavile na obravnavi, ugotavljam, da notarska pisarna po tem, ko je bil prejšnji notar premeščen in je to pisarno prevzel novi notar, še naprej opravlja poslovno dejavnost, glede na to, da se stranke, ki potrebujejo notarske storitve, zaradi geografske bližine, obstoječih odnosov, ki so jih vzpostavile z zaposlenimi, in prisotnosti arhiva še naprej obračajo na isto pisarno, kar je povsem razumljivo.

58.

Predložitveno sodišče pa mora glede na vse dejanske okoliščine ter ob upoštevanju načel in meril, ki sem jih navedel v teh sklepnih predlogih, preveriti, ali so izpolnjene vse zahteve, na podlagi katerih je mogoče šteti, da je v obravnavani zadevi prišlo do prenosa podjetja.

59.

Glede na vse navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje odgovori:

Člen 1(1)(a) Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov in s tem vsebina Direktive 2001/23/ES se uporabljata za položaj, v katerem vodja notarske pisarne, ki je hkrati javni uslužbenec in zasebni podjetnik z zaposlenimi delavci, pri čemer delovno razmerje z njim kot delodajalcem urejata splošna delovna zakonodaja in sektorska kolektivna pogodba, nadomesti prejšnjega vodjo te notarske pisarne, ki je nehal opravljati dejavnost, in prevzame njegov arhiv, nadaljuje opravljanje dejavnosti v istem delovnem centru z isto materialno strukturo ter prevzame zaposlene, ki so delali za prejšnjega notarja, ki je vodil to pisarno.

Nacionalno sodišče pa mora, prvič, ugotoviti, ali je mogoče na podlagi načel, ki jih je izoblikovalo Sodišče, dejavnost notarja v Španiji opredeliti kot dejavnost podjetja, ki opravlja gospodarsko dejavnost, in drugič, preveriti, ali so glede na vse dejanske okoliščine postopka v glavni stvari izpolnjene zahteve, na podlagi katerih je mogoče šteti, da gre v obravnavani zadevi za prenos gospodarske enote, ki je ohranila svojo identiteto v smislu Direktive 2001/23.