1.

Katera vrsta porabe električne energije je oproščena davka na električno energijo, kadar je ta poraba namenjena proizvodnji električne energije? S tem predlogom za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na razlago člena 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96/ES ( 2 ), je Sodišče v bistvu pozvano, naj odgovori na to vprašanje.

2.

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo RWE Power AG in Hauptzollamt Duisburg (glavni carinski urad v Duisburgu, Nemčija, v nadaljevanju: Hauptzollamt) v zvezi z zavrnitvijo zadnjenavedenega, da se električna energija, ki jo je družba RWE Power v letih 2003 in 2004 porabila v dnevnih kopih in elektrarnah v okviru svoje dejavnosti proizvodnje električne energije, oprosti davka.

3.

Finanzgericht Düsseldorf (finančno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija) z vprašanjema za predhodno odločanje Sodišče v bistvu poziva, naj pojasni obseg oprostitve davka na električno energijo iz člena 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96, ki med drugim določa, da je „električn[a] energij[a], ki se uporablj[a] za proizvodnjo električne energije ter […] za ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije“ oproščena davka na električno energijo (v nadaljevanju: sporna oprostitev). Natančneje, ugotoviti je treba, ali in pod katerimi pogoji se lahko v okviru proizvodnje električne energije iz lignita iz dnevnih kopov za uporabo električne energije za procese, ki potekajo pred proizvodnjo električne energije in po njej – ki se s tehničnega vidika razume kot proces pretvorbe energenta v električno energijo – uporabi sporna oprostitev.

4.

V zvezi s tem naj spomnim, da je Sodišče že razlagalo tako člen 14(1) ( 3 ) kot člen 21(3) ( 4 ) Direktive 2003/96, pri čemer predložitveno sodišče meni, da je zadnjenavedena določba prav tako upoštevna. Toda sodna praksa Sodišča v zvezi s členom 14(1) Direktive 2003/96 se je nanašala na „energente“, ki so se nesporno uporabljali za proizvodnjo električne energije, torej na primere, ki se razlikujejo od tega v obravnavani zadevi, v kateri se vprašanje, ki se postavlja, nanaša prav na določitev različnih procesov, ki pomenijo tako „proizvodnjo“. V obravnavani zadevi bo moralo torej Sodišče dodatno pojasniti področje uporabe te določbe.

5.

Člen 1 Direktive 2003/96 določa, da morajo države članice uvesti obdavčitev energentov in električne energije v skladu s to direktivo.

6.

Člen 2 te direktive v odstavku 1 določa, da se v tej direktivi izraz „energenti“ uporablja med drugim za izdelke iz oznake KN 2702.

7.

Člen 14(1)(a) iste direktive določa:

„1.   […] države članice izvzamejo iz obdavčitve pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enotne uporabe takšnih izjem ter preprečevanja kakršnega koli izogibanja, izmikanja ali zlorabe, naslednje energente:

8.

Člen 21(3) iste direktive določa:

„3. Poraba energentov na območju obrata za proizvodnjo energentov se ne šteje za obdavčljivi dogodek, ki bi imel za posledico obdavčitev, če gre za porabo energentov, ki se proizvajajo na območju obrata. Države članice lahko obravnavajo porabo električne energije in drugih energentov, ki se ne proizvajajo na območju takšnih obratov, in porabo energentov ter električne energije na območju obrata, ki proizvaja goriva za uporabo pri proizvodnji električne energije, kot neobdavčljiv poslovni dogodek. Kadar se energenti uporabljajo za namene, ki niso povezani s proizvodnjo energentov in zlasti za pogon vozil, se to obravnava kot obdavčljiv dogodek, ki ima za posledico obdavčitev.“

9.

Davek na električno energijo med drugim ureja Stromsteuergesetz (zakon o davku na električno energijo) z dne 24. marca 1999 ( 5 ) (v nadaljevanju: StromStG). Po sprejetju je bil ta zakon večkrat spremenjen. Glede na to, da se spor o glavni stvari nanaša na davčni leti 2003 in 2004, sta različici StromStG, ki se uporabljata za spor o glavni stvari, tisti, ki izhajata iz zakona z dne 30. decembra 2002 oziroma zakona z dne 29. decembra 2003. ( 6 )

10.

Člen 9(1), točka 2, StromStG v različicah, ki se uporabljata za spor o glavni stvari, določa, da je električna energija, odvzeta za proizvodnjo električne energije, oproščena davka na električno energijo.

11.

S členom 11 StromStG je Bundesministerium der Finanzen (zvezno ministrstvo za finance, Nemčija) pooblaščeno, da z uredbo sprejme med drugim določbe, s katerimi se izvajajo davčne ugodnosti, določene s členom 9 tega zakona.

12.

Upoštevna uredba navedenega ministrstva – in sicer Verordnung zur Durchführung des Stromsteuergesetzes (uredba o izvajanju zakona o davku na električno energijo) z dne 31. maja 2000 ( 7 ) (v nadaljevanju: StromStV) – v členu 12(1), točka 1, določa, da pojem „električna energija, odvzeta za proizvodnjo električne energije“ v smislu člena 9(1), točka 2, StromStG zajema električno energijo, tehnično porabljeno v stranskih in pomožnih sistemih obrata za proizvodnjo električne energije, med drugim za pripravo vode, porabo vode za proizvodnjo pare, prezračevanje, preskrbo z gorivom in čiščenje dimnih plinov.

13.

Družba RWE Power je imela v porenskem območju lignita tri dnevne kope lignita na različnih lokacijah, v katerih je pridobivala lignit, pretežno za proizvodnjo električne energije v svojih elektrarnah, v približno 10 % pa za proizvodnjo lignita v prahu in briketov lignita v svojih tovarnah. ( 8 )

14.

Leta 2004 je družba RWE Power v dnevnih kopih odvzela električno energijo, ki jo je v bistvu uporabila: (i) za delovanje vodnih črpalk za znižanje gladine podtalnice, (ii) za delovanje velikih naprav, kot so vedrni kopači in vrtljivi nasipalniki, s katerimi so se kopali lignit in nasipi, (iii) za osvetlitev dnevnega kopa in (iv) za transport surovega rjavega premoga v elektrarne s tovornimi vlaki na električni pogon po lastnih tirih in s transportnimi trakovi na električni pogon, s katerimi so se prevažali lignit in nasipi.

15.

Obratovanje elektrarn družbe RWE Power je bilo zasnovano za neprekinjeno proizvodnjo električne energije. Družba RWE Power je imela zaradi te neprekinjene proizvodnje bunkerje, iz katerih je z lignitom postopoma oskrbovala kotle v elektrarnah. Lignit se je v posameznem dnevnem kopu najprej uskladiščil v bunkerju, nato se je po transportnem traku ali lastni električni železnici podjetja prepeljal do bunkerjev v elektrarnah, s čimer je bila zagotovljena eno- ali dvodnevna zmogljivost obratovanja elektrarne. Od tam se je lignit z električnimi bagri natovoril na transportni trak za transport iz bunkerjev, s katerimi je lignit dosegel mline. Zdrobljeni lignit je bil nato začasno uskladiščen v rezervoarju kotla.

16.

Hauptzollamt je v letu 2004 odredil davčni nadzor družbe RWE Power, ki se je med drugim nanašal na davek na električno energijo za leti 2003 in 2004. V okviru tega nadzora je bilo v poročilu z dne 20. maja 2009 ugotovljeno, da je treba pripravo lignita opredeliti kot „proizvodnjo goriva“ in je zato predmet obdavčitve. Enaka ugotovitev naj bi veljala tudi za vse odvzeme električne energije za pridobivanje in transport lignita, tako da je obdavčljiva tudi poraba električne energije, ki se uporablja za bagre za premog, transportne trakove in mline.

17.

Hauptzollamt je 8. oktobra 2009 na podlagi poročila z dne 20. maja 2009 izdal odmerno odločbo in v skladu z ugotovitvami revizorjev zahteval med drugim plačilo davka na električno energijo, za katerega je menil, da ga je treba plačati.

18.

Pritožba, ki jo je družba RWE Power vložila zoper to odločbo o odmeri davka, je bila zavrnjena, zato je zadevo predložila predložitvenemu sodišču.

19.

Družba RWE Power je pred tem sodiščem trdila, da mora biti na podlagi Direktive 2003/96 vsa električna energija, potrebna za proizvodnjo električne energije, zajeta s sporno oprostitvijo. V skladu s to direktivo in na podlagi člena 12(1), točka 1, StromStV naj bi morali biti namreč vsi stranski in pomožni sistemi, brez katerih obrat za proizvodnjo električne energije ne bi mogel obratovati, načeloma zajeti z oprostitvijo davka na električno energijo. Tako bi morali biti odvzemi električne energije za pridobivanje električne energije iz lignita, ki pomenijo približno 90 % uporabljene električne energije, na podlagi člena 9(1), točka 2, StromStG izvzeti iz obdavčitve, ker so bili namenjeni proizvodnji električne energije. ( 9 ) Lignit naj bi bilo torej treba šteti za gorivo, tako da naj bi moral biti odvzem električne energije za pridobivanje in transport v dnevnem kopu prav tako oproščen davka. Družba RWE Power pojasnjuje, da gre pri obratovanju elektrarne na lignit od faze pridobivanja premoga do faze odstranjevanja odpadkov za enoten proces. Pri dnevnem kopu in elektrarni na lignit naj bi šlo tako za gospodarsko in tehnično enoto za proizvodnjo električne energije, ki naj je ne bi bilo mogoče umetno razstaviti na posamezne samostojne dejavnosti, pri čemer naj bi bile sporne porabe električne energije nujne za zagotavljanje neprekinjene proizvodnje električne energije.

20.

Hauptzollamt pa v bistvu meni, da je v skladu s členom 14(1)(a) Direktive 2003/96 električna energija, odvzeta za proizvodnjo električne energije, oproščena davka na električno energijo, če se v stranskih in pomožnih sistemih obrata za proizvodnjo električne energije v tehničnem smislu uporablja proizvodnjo električne energije. Toda po mnenju Hauptzollamt je izvzeta le električna energija, ki je neposredno povezana s proizvodnjo električne energije in potrebna zanjo – kot je električna energija, ki se uporablja za preskrbo z gorivom iz mlina v gorilnik kotla. Nasprotno naj po njegovem mnenju davčna ugodnost ne bi veljala za električno energijo, ki se le posredno uporablja v nekaterih obratih za obdelavo surovega lignita z lomljenjem, drobljenjem in sušenjem.

21.

Predložitveno sodišče je zaradi dvomov o obsegu oprostitve iz člena 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96 prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

22.

Pisna stališča so Sodišču predložili družba RWE Power, Hauptzollamt in Evropska komisija.

23.

Predložitveno sodišče z vprašanjema za predhodno odločanje Sodišče poziva, naj pojasni obseg sporne oprostitve ter med drugim, ali in pod katerimi pogoji se lahko v okviru proizvodnje električne energije iz lignita iz dnevnih kopov za uporabo električne energije za procese, ki potekajo pred proizvodnjo električne energije in po njej, uporabi sporna oprostitev.

24.

Natančneje, prvo vprašanje za predhodno odločanje se nanaša na električno energijo, ki se uporablja za postopke, ki potekajo, preden se lignit uskladišči v rezervoarju kotla in pretvori v električno energijo, in sicer: (i) pridobivanje lignita v dnevnih kopih in (ii) njegova obdelava v elektrarnah (lomljenje, odstranjevanje tujkov in drobljenje do velikosti, ki je potrebna za delovanje kotla). Drugo vprašanje pa se nanaša na električno energijo, porabljeno v postopkih, s katerimi se zagotavlja neprekinjena proizvodnja električne energije, in med drugim: (i) transport lignita v elektrarne (z električnimi vlaki in transportnimi trakovi) in (ii) skladiščenje.

25.

Najprej naj opozorim, da je cilj Direktive 2003/96 ureditev obdavčitve energentov in električne energije, v okviru katere je najnižja stopnja obdavčitve pravilo, da se spodbuja dobro delovanje notranjega trga v energetskem sektorju, tako da se zlasti preprečijo izkrivljanja konkurence. ( 10 )

26.

Zato se je zakonodajalec Unije posebej glede proizvodnje električne energije odločil, ( 11 ) da državam članicam naloži obdavčitev dobavljene električne energije, ( 12 ) temu ustrezno pa morajo biti energenti, ki se uporabijo za proizvodnjo električne energije, oproščeni obdavčitve, da se prepreči dvojna obdavčitev električne energije. ( 13 ) V skladu s členom 4(1) in členom 10 Direktive 2003/96 so od 1. januarja 2004, razen določenih izjem, ( 14 ) najnižje ravni obdavčitve, ki se uporabljajo za električno energijo, 0,5 EUR na MW/h (za poslovno uporabo) in 1 EUR na MW/h (za neposlovno uporabo). ( 15 )

27.

V zvezi s tem člen 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96 določa obvezno izjemo od davčne ureditve po eni strani za „energente“, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije, in po drugi strani za „električno energijo“, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije ali ohranjanje sposobnosti te proizvodnje. Toda na podlagi drugega stavka te določbe države članice ohranijo možnost obdavčitve teh izdelkov ne glede na najnižje ravni obdavčitve zaradi okoljske politike. V obravnavani zadevi se ta določba ne uporablja, saj Zvezna republika Nemčija ni izkoristila te možnosti. ( 16 )

28.

Sodišče je že dvakrat razlagalo področje uporabe člena 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96. V sodbi Cristal Union je Sodišče razsodilo, da se obvezna oprostitev iz te določbe uporablja za energente, kot je zemeljski plin, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije, če se ti energenti uporabljajo za soproizvodnjo električne energije in toplote. ( 17 ) Poleg tega je Sodišče v sodbi Turbogás to določbo razlagalo tako, da sta zemeljski plin in dizelsko gorivo, ki sta se uporabljala za proizvodnjo električne energije v kombinirani elektrarni, izvzeta iz obdavčitve. ( 18 )

29.

Toda zadevi, v katerih sta bili izdani ti sodbi, se od zadeve v glavni stvari razlikujeta v tem, da sta se nanašali na uporabo sporne oprostitve za „energente“, katerih uporaba za proizvodnjo električne energije ni bila sporna. V obravnavani zadevi pa po eni strani izdelek, ki je lahko oproščen davka, ni „energent“, ampak „električna energija“, in po drugi strani je sporno ravno to, ali je treba to električno energijo šteti za sestavni del procesa proizvodnje električne energije v smislu sporne oprostitve.

30.

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je mogoče člen 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96 razlagati tako, da oprostitev davka na „električno energijo, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije“, zajema tudi električno energijo, uporabljeno v okviru pridobivanja lignita v dnevnem kopu ter v okviru poznejše predelave in obdelave lignita v elektrarnah (in sicer lomljenja, odstranjevanja tujkov in drobljenja do velikosti, potrebne za delovanje kotla).

31.

Po mnenju Hauptzollamt je treba na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti nikalno. V bistvu trdi, da bi ozka razlaga omenjene določbe, kakršna se zahteva s sodno prakso Sodišča, privedla le do izvzetja porabe električne energije, ki je tesno povezana s proizvodnjo električne energije, s čimer bi se dejansko izključila električna energija, ki se uporablja v okviru pridobivanja in obdelave energentov.

32.

Družba RWE Power nasprotno meni, da je treba na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti pritrdilno. Po njenem mnenju za električno energijo, ki se uporablja za pridobivanje lignita in za poznejšo obdelavo, sporna oprostitev velja, saj so vsi ti postopki nujni in so sestavni del procesa proizvodnje električne energije.

33.

Komisija se v bistvu pridružuje analizi Hauptzollamt v zvezi z električno energijo, uporabljeno za pridobivanje lignita, vendar meni, da bi se sporna oprostitev kljub temu lahko uporabila za obdelavo lignita, če so ti postopki potrebni za uporabo kotlov elektrarn.

34.

Iz razlogov, ki sledijo, se pridružujem zadnjenavedenemu stališču.

35.

Naj opozorim, da morajo biti v skladu z ustaljeno sodno prakso določbe glede oprostitev, določenih v Direktivi 2003/96, predmet avtonomne razlage, ki temelji na njihovem besedilu, sistematiki te direktive in ciljih, ki se z njo uresničujejo. ( 19 ) Vprašanje, ali mora za pridobivanje lignita v dnevnih kopih in njegovo poznejšo obdelavo v elektrarnah obstajati možnost uporabe sporne oprostitve, bo preučeno ob upoštevanju te predhodne samostojne razlage.

36.

V zvezi z besedilom člena 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96 je treba na prvem mestu ugotoviti, da iz njega izhaja, da morajo države članice iz obdavčitve električne energije, ki jo določa ta direktiva, izvzeti med drugim „energente in električno energijo, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije“ (prvi primer), ter „električno energijo, ki se uporablja za ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije“ (drugi primer).

37.

V zvezi s tem je treba po eni strani v zvezi s prvim primerom, ki se nanaša na proces proizvodnje električne energije, ugotoviti, da so v Direktivi 2003/96 „energenti“, za katere velja izvzetje, jasno opredeljeni v členu 2(1) te direktive z izčrpnim seznamom teh proizvodov, ob navedbi oznak kombinirane nomenklature. ( 20 ) Vendar v tej direktivi ni pojasnjen pojem „uporaba za proizvodnjo električne energije“, saj ta pojem ni opredeljen v tej direktivi ali s sklicevanjem na nacionalno pravo držav članic. ( 21 ) Po drugi strani drugi primer, to je električna energija, ki se uporablja za ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije, ( 22 ) v Direktivi 2003/96 prav tako ni dodatno pojasnjen.

38.

Ob neobstoju opredelitve „uporabe za proizvodnjo električne energije“ v tej direktivi ( 23 ) je treba pomen in obseg teh pojmov določiti glede na njihov običajen pomen v vsakdanjem jeziku, pri čemer je treba upoštevati kontekst, v katerem se uporabljajo, in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del so. ( 24 )

39.

V zvezi s tem najprej ugotavljam, da je iz tega besedila jasno razvidno, da je treba električno energijo, ki je izvzeta, razumeti kot električno energijo, ki je odvzeta z namenom proizvajanja električne energije. Iz tega izhaja, da se sporna oprostitev ne bi smela uporabljati za električno energijo, ki je bila odvzeta le v zvezi s postopkom proizvodnje električne energije, ne da bi neposredno omogočala proces te proizvodnje ali prispevala k njemu. ( 25 ) Taka poraba električne energije bi lahko na primer zajemala porabo v upravnih stavbah elektrarne.

40.

Dalje, opozoriti je treba, da razlikovanje med obema primeroma sporne oprostitve – in sicer električne energije, ki se uporablja „za proizvodnjo električne energije“ na eni strani in „za ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije“ na drugi – nakazuje, da dejavnosti proizvodnje ni mogoče šteti za dejavnosti, povezane z ohranjanjem sposobnosti te proizvodnje. ( 26 )

41.

Nazadnje, ker v besedilu člena 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96 niso pojasnjene različne vrste porabe električne energije, za katere se lahko uporablja sporna oprostitev, menim, da je treba pojem „uporaba za proizvodnjo električne energije“ presojati glede na njene posebne značilnosti. Tak pristop se mi zdi povsem utemeljen, saj splošnost pojma „proizvodnja električne energije“ omogoča, da se uporaba oprostitve razlikuje glede na način proizvodnje električne energije. ( 27 ) S tega vidika je Sodišče priznalo, da besedilo te določbe s področja uporabe sporne oprostitve nikakor ne izključuje energentov, ki jih obrat za soproizvodnjo uporablja za soproizvodnjo električne energije in toplote. ( 28 )

42.

Ob tem na podlagi besedila sporne oprostitve ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je treba električno energijo, namenjeno za uporabo v postopkih pred proizvodnjo električne energije, med drugim za pridobivanje lignita in njegovo poznejšo obdelavo v elektrarnah, oprostiti kot del procesa „proizvodnje električne energije“ v smislu člena 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96.

43.

Na drugem mestu, v zvezi s sistematiko Direktive 2003/96 je treba opozoriti, da je obdavčitev energentov in električne energije načelo, zato se v njej ne določa splošnih oprostitev. Člen 14(1) Direktive 2003/96 taksativno določa obvezne oprostitve, ki jih morajo države članice spoštovati v okviru obdavčitve energentov in električne energije, tako da se te določbe ne sme razlagati široko, sicer harmonizirana obdavčitev ne bi imela polnega učinka. ( 29 )

44.

Sodišče je prav tako razsodilo, da je iz sistematike Direktive 2003/96 razvidno, da je, razen teh dveh posebnih izjem – in sicer teh, določenih v drugem stavku člena 14(1)(a), drugi stavek, in členu 21(5), tretji pododstavek, te direktive – obvezna oprostitev energentov, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije, iz člena 14(1)(a), prvi stavek, navedene direktive za države članice brezpogojna. ( 30 ) To pomeni, da na uporabo te oprostitve ne smejo vplivati neobvezne določbe iste direktive, kot je drugi stavek člena 21(3) te direktive.

45.

Čeprav je treba torej sporno oprostitev razlagati ozko, je ta oprostitev brezpogojna in jo je treba izvajati, če se električna energija porabi za proizvodnjo električne energije ali za ohranjanje sposobnosti za tako proizvodnjo.

46.

Na tretjem mestu, v zvezi s cilji, ki jim sledi Direktiva 2003/96, je treba najprej opozoriti, da se s tem, da določa harmonizirano ureditev obdavčitve energentov in električne energije, s to direktivo želi doseči dvojni cilj: po eni strani spodbujanje dobrega delovanja notranjega trga v energetskem sektorju, tako da se zlasti preprečijo izkrivljanja konkurence, ( 31 ) in po drugi strani spodbujanje uresničevanja ciljev okoljske politike. ( 32 )

47.

Po eni strani v zvezi s prvim ciljem in zlasti ciljem preprečevanja izkrivljanja konkurence ugotavljam, da če energija, ki jo elektrarna porabi za proizvodnjo električne energije, ne bi bila oproščena plačila davka na podlagi sporne oprostitve, bi to pomenilo tveganje za dvojno obdavčitev, saj bi bila tako proizvedena elektrika v skladu s členom 1 te direktive prav tako obdavčena. ( 33 ) Zato ta cilj pomeni, da izvajanje sporne oprostitve lahko povzroči neenako obravnavanje različnih subjektov za proizvodnjo električne energije. ( 34 ) Ugotoviti je treba namreč, da bi se z razširitvijo področja uporabe oprostitve davka na električno energijo za določeno vrsto proizvodnje električne energije lahko prikrajšali proizvajalci električne energije iz drugih vrst energentov, ki bi bili lahko izpostavljeni dvojni obdavčitvi. Prav tako zaradi dvojne obdavčitve obstaja tveganje diskriminacije med proizvajalci energije, proizvedene iz istega energenta, če surovine, potrebne za proizvodnjo, ki zahtevajo obdelavo s porabo električne energije, uvaža le del teh proizvajalcev.

48.

Po drugi strani v zvezi s ciljem varstva okolja ni sporno, da proizvodnja električne energije iz lignita zajema številne obveznosti, ki jih nalagajo okoljski predpisi, katerih cilj je čim čistejša uporaba energentov. Zato ni mogoče izključiti možnosti, da bi sporna oprostitev vplivala na izvajanje teh obveznosti, če te vključujejo obdelavo energenta z uporabo električne energije, da se omogoči okolju prijaznejša proizvodnja energije.

49.

Na podlagi teh splošnih preudarkov je treba preučiti sporne porabe.

50.

Po eni strani v zvezi z električno energijo, porabljeno za pridobivanje lignita v dnevnem kopu, najprej menim, da čeprav se ta postopek res izvaja s (končnim) ciljem proizvodnje električne energije, ga tudi glede na pomen izraza „proizvodnja električne energije“ v vsakdanjem jeziku ni mogoče opredeliti kot del proizvodnje električne energije v smislu sporne oprostitve. Električna energija, ki se porablja pri tem pridobivanju, je namreč namenjena proizvodnji surovega lignita, ki je v skladu s členom 2(1(b) Direktive 2003/96 „energent“. ( 35 ) S sporno oprostitvijo pa je izvzeta le proizvodnja električne energije, in ne „proizvodnja energentov“. ( 36 ) Poleg tega bi zakonodajalec Unije, če bi želel s sporno oprostitvijo izvzeti to vrsto porabe, to natančneje navedel, na primer z navedbo „električne energije, ki se uporablja za proizvodnjo energenta“, kot je to v bistvu storil v okviru neobvezne oprostitve iz člena 21(3), drugi stavek, Direktive. Ta razlaga bi bila prav tako skladna z ozko razlago, ki jo je treba uporabiti za področje uporabe sporne oprostitve. Poleg tega bi bilo zaradi cilja, da se ne izkrivlja konkurenca, bolje ločiti pridobivanje energenta od proizvodnje električne energije. V nasprotnem primeru bi lahko zaradi različne davčne obremenitve prišlo do neenake obravnave podjetij, ki upravljajo elektrarne in pridobivajo lignit za proizvodnjo električne energije, ter podjetij, ki surovi lignit za proizvodnjo električne energije kupujejo od tretjih oseb. ( 37 )

51.

Na podlagi tega razlogovanja bi se morala proizvodnja surovega lignita končati v fazi, v kateri se lignit uskladišči v bunker dnevnega kopa. Zato se sporna oprostitev ne bi smela uporabiti za nobeno porabo električne energije pred to fazo, povezano z delovanjem vodnih črpalk za znižanje gladine podtalnice, delovanjem velikih naprav, kot so vedrni kopači in vrtljivi nasipalniki, s katerimi so se kopali lignit in nasipi, ter osvetlitvijo dnevnega kopa.

52.

Po mojem mnenju te ugotovitve ni mogoče ovreči z dejstvi, ki jih je navedla družba RWE Power, da bi dokazala neločljivo povezanost med elektrarnami na lignit in dnevnimi kopi. Čeprav je verjetno, da elektrarna na lignit lahko obratuje le tam, kjer je lignit dostopen za uporabo kot vir energije, ker dobava lignita ne poteka na dolge razdalje in ker lignita, potrebnega za izgorevanje, ni mogoče kupiti na trgu, ( 38 ) pa ta trditev ne zadostuje za obravnavanje pridobivanja lignita kot neločljivega dela postopka pretvorbe lignita v električno energijo. Čeprav bi se s takimi navedbami dejansko lahko utemeljila razširitev sporne oprostitev posebej na trg proizvodnje energije iz lignita, tega ni mogoče podpreti z besedilom Direktive 2003/96, ki je splošnejša in ne upošteva posebnosti trga energije iz lignita.

53.

Po drugi strani v zvezi z električno energijo, ki se uporablja za poznejšo obdelavo lignita v elektrarnah, menim, da je treba, če se lignit v surovem stanju šteje za „energent“, električno energijo, porabljeno pri katerem koli postopku, ki poteka v istem obratu ali vsaj v stranskih in pomožnih sistemih, ki so namenjeni poznejši pretvorbi in obdelavi lignita v elektrarnah, oprostiti plačila davka na električno energijo, če te obdelave ne prispevajo več k proizvodnji „energenta“, temveč neposredno k proizvodnji električne energije. ( 39 )

54.

Vendar mora predložitveno sodišče preveriti, ali so ti postopki dejansko nujni in nepogrešljivi glede na vrsto elektrarne na lignit. ( 40 ) V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je družba RWE Power upravljala tri vrste elektrarn, ki so kurile različne vrste lignita, in sicer „kotle za zgorevanje na rešetki“, „kotle za zgorevanje v zvrtinčeni plasti“ in „kotle za zgorevanje lignita v obliki prahu“. Zdi se, da ni sporno, da je, razen pri prvi vrsti tehnologije (zgorevanje na rešetki), ki je zastarela, poznejša obdelava lignita nujna za izpolnitev obveznosti iz industrijskih in okoljskih predpisov, tako pri kotlih za zgorevanje v zvrtinčeni plasti kot pri kotlih na premog v prahu. Predložitveno sodišče mora preveriti, ali navedeni postopki obdelave dejansko ustrezajo predpisanim zahtevam in zadevnim kotlom. V zvezi s tem je treba pojasniti, da morebitne praktične težave, ki so posledica potrebe po razlikovanju dela električne energije, ki se uporabi pri obdelavi lignita, in dela električne energije, ki se uporabi za druge namene, držav članic nikakor ne morejo oprostiti njihove obveznosti, da na podlagi sporne oprostitve brezpogojno oprostijo energijo, ki se uporabi za proizvodnjo električne energije. ( 41 )

55.

Iz vsega navedenega izhaja, da bi se sporna oprostitev lahko uporabila za procese, kot so lomljenje, odstranjevanje tujkov in drobljenje, če so ti postopki nujni in namenjeni izključno za uporabo lignita v posameznih kotlih elektrarne za proizvodnjo električne energije.

56.

Na zadnjem mestu in zaradi pojasnila naj navedem še, da menim, da te razlage ni mogoče izpodbiti s sklicevanjem na določbe člena 21(3), drugi stavek, Direktive 2003/96, na podlagi katerih predložitveno sodišče poziva Sodišče, naj razloži sporno oprostitev.

57.

Naj opozorim, da se v skladu s členom 21(3), prvi stavek, Direktive 2003/96 poraba energentov na območju obrata za proizvodnjo energentov ne šteje za obdavčljiv dogodek, ki bi imel za posledico obdavčitev energentov, če gre za porabo energentov, ki se proizvajajo na območju obrata. Drugi stavek istega odstavka, na katerega se posebej sklicuje predložitveno sodišče, med drugim določa, da države članice lahko obravnavajo porabo električne energije, ki se ne proizvaja na območju takšnih obratov, ki proizvajajo energente, in porabo električne energije na območju obrata, ki proizvaja goriva za uporabo pri proizvodnji električne energije, kot neobdavčljiv poslovni dogodek.

58.

Po eni strani je treba najprej opozoriti, da omenjena določba državam članicam podeljuje možnost. Gre torej za neobvezno izjemo od obveznosti obračuna davka, ki je nemški zakonodajalec ni uporabil. Neobvezna ureditev tako ne more biti odločilni dejavnik pri opredelitvi obsega obveznih oprostitev, kakršna je sporna oprostitev. Ker ta namreč državam članicam nalaga brezpogojno obveznost oprostitve energentov, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije, je neobvezna ureditev, kakršna je določena v členu 21(3), drugi stavek, Direktive 2003/96, lahko le subsidiarna. ( 42 )

59.

Po drugi strani ob predpostavki, da se različne dejavnosti družbe RWE Power odvijajo „na območju obrata“ v smislu člena 21 Direktive 2003/96, kar mora preveriti predložitveno sodišče, menim, da odvzem električne energije z območja dnevnega kopa za pridobivanje lignita lahko spada na področje uporabe člena 21(3), prvi del drugega stavka, te direktive. Države članice tako lahko „porabo električne energije, ki [ni] proizvedena na območju obrata, ki proizvaja energente“, obravnavajo kot neobdavčljiv dogodek. Ta razlaga je skladna s pristopom, ki se zagovarja glede pridobivanja lignita, saj neobvezna oprostitev iz člena 21(3), drugi stavek, Direktive 2003/96 ne bi imela nobenega pomena ali smisla obstoja, če bi bila ta oprostitev obvezna že na podlagi člena 14(1)(a), prvi stavek, te direktive.

60.

Zato predlagam, naj se na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovori tako, da je treba sporno oprostitev v delu, v katerem se nanaša na „električno energijo, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije“, razlagati tako, da ta oprostitev zajema le električno energijo, ki se uporablja v postopkih, ki so nepogrešljivi za proizvodnjo električne energije in neposredno prispevajo k njej, tako da ni zajet postopek pridobivanja energenta, zajeti pa so postopki, ki potekajo v istem obratu ali vsaj v stranskih in pomožnih sistemih ter so namenjeni izključno poznejši pretvorbi in obdelavi energenta za oskrbo elektrarn.

61.

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je mogoče člen 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96 ob upoštevanju člena 21(3), tretji stavek, te direktive razlagati tako, da oprostitev davka na „električno energijo, ki se uporablja za ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije“, zajema električno energijo za delovanje bunkerjev in transportnih sredstev, ki so potrebni za neprekinjeno obratovanje elektrarn.

62.

Po mnenju Hauptzollamt je treba tudi na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti nikalno, saj uporabe električne energije za obratovanje skladišč in prevoznih sredstev ni mogoče oprostiti davka, pri čemer je oprostitev „za ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije“ zgolj podaljšanje „električne energije, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije“, in se zato lahko nanaša le na procese, pri katerih bi bila uporaba električne energije prav tako oproščena na podlagi njene uporabe za proizvodnjo električne energije.

63.

Družba RWE Power pa meni, da je treba na to vprašanje odgovoriti pritrdilno, med drugim, ker naj bi navedba „ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije“ pomenila, da oprostitev električne energije ne velja samo za proces energetske pretvorbe, ampak se uporablja tudi za električno energijo, ki se uporablja pred tem procesom in po njem.

64.

Komisija meni, da storitve skladiščenja in transporta lignita niso del procesa proizvodnje električne energije v strogem pomenu besede ter jih je zato treba izključiti iz sporne oprostitve.

65.

Iz razlogov, ki sledijo, zagovarjam diferenciran pristop, v skladu s katerim bi bilo mogoče priznati, da se za električno energijo, namenjeno transportu lignita v elektrarne in skladiščenje v njih, lahko uporabi sporna oprostitev, če se dokaže, da so ti postopki neposredno povezani z ohranjanjem sposobnosti za proizvodnjo zadevne elektrarne in bistveni zanjo.

66.

Najprej ugotavljam, da razlikovanje med obema primeroma sporne oprostitve – in sicer električna energija, ki se uporablja „za proizvodnjo električne energije“, na eni strani in električna energija, ki se uporablja „za ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije“, na drugi – nakazuje, da dejavnosti ohranjanja sposobnosti niso enake kot dejavnosti, povezane s proizvodnjo. To pomeni, da v nasprotju s tem, kar v bistvu trdi Hauptzollamt, električna energija, izvzeta na podlagi drugega primera, ni nujno vključena v proces pretvorbe energije, tako da je lahko električna energija, ki se uporablja pred pretvorbo energije ali po njej, prav tako oproščena davka, če se uporablja za ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije.

67.

Dalje, to razlago podpira tudi zgodovina nastanka Direktive 2003/96. Komisija je namreč v prvotnem predlogu predvidela le oprostitev davka za „energente, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije in toplote, proizvedene med njeno proizvodnjo“, ( 43 ) kar v bistvu ustreza prvemu primeru sporne oprostitve. Šele v poznejši fazi sprejemanja te direktive je Svet vanjo vključil drugi primer te oprostitve. Da bi bil ta dodatek smiseln in ne bi veljal za pleonazem, je treba sklepati, da so avtorji te direktive vsekakor želeli ustvariti nov razlog za oprostitev, ki presega razlog iz predloga Komisije.

68.

Poleg tega je treba znova poudariti, da je treba tako kot v prvem primeru tudi oprostitev iz drugega primera razlagati ozko. V tem smislu je treba uporabo te oprostitve dovoliti le, če se dejansko dokaže, da obstaja neposredna povezava med nadaljnjo proizvodnjo in porabljeno električno energijo.

69.

V obravnavani zadevi iz predloga za sprejetje predhodne odločbe izhaja, da je bilo obratovanje elektrarn družbe RWE Power zasnovano za neprekinjeno proizvodnjo električne energije. Ni namreč sporno, da je imela družba RWE Power zaradi zagotavljanja neprekinjene proizvodnje električne energije bunkerje v treh različnih velikostih in s tremi različnimi funkcijami, iz katerih je z lignitom postopoma oskrbovala kotle v elektrarnah. Natančneje, lignit se je v posameznem dnevnem kopu najprej uskladiščil v bunkerju z zmogljivostjo, ki je omogočala šestdnevno obratovanje elektrarne, nato pa se je prepeljal do bunkerjev v elektrarnah z zmogljivostjo, ki je omogočala eno- ali dvodnevno obratovanje elektrarne. Na podlagi tega opisa dejanskega stanja, ki je v izključni pristojnosti predložitvenega sodišča, se zdi, da sta bila tako skladiščenje kot transport namenjena zagotavljanju neprekinjene proizvodnje električne energije in ohranjanju te sposobnosti. Menim, da bi sporna oprostitev morala zajemati te postopke, saj bi sicer izraz „električna energija, ki se uporablja za ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije“, izgubil smisel.

70.

Te ugotovitve po mojem mnenju ni mogoče ovreči z določbami člena 21(3), tretji stavek, Direktive 2003/96, ki določajo, da kadar se energenti uporabljajo za namene, ki niso povezani s proizvodnjo energentov in zlasti za pogon vozil, se to obravnava kot obdavčljiv dogodek, ki ima za posledico obdavčitev. Najprej, ta določba se nanaša na „porabo energentov“ za namene, ki niso povezani s proizvodnjo energentov, kot je vožnja zaposlenih na delovna mesta v prostorih družbe RWE Power. Vendar se v obravnavani zadevi vse obravnavane porabe nanašajo na porabo električne energije in razen porabe, povezane s pridobivanjem lignita, niso namenjene proizvodnji energentov, temveč električne energije. Vsekakor je na podlagi mesta, na katerem je tretji stavek te določbe, iz sistematike Direktive 2003/96 razvidno, da je ta stavek namenjen le omejitvi oprostitev iz prvega in drugega stavka iste določbe. ( 44 )

71.

Glede na vse navedeno predlagam, naj se na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovori tako, da je treba sporno oprostitev v delu, v katerem se nanaša na „električno energijo, ki se uporablja za ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije“, razlagati tako, da zajema le električno energijo, ki se uporablja v postopkih, ki so nepogrešljivi za ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije in k temu neposredno prispevajo, kar lahko vključuje postopke, s katerimi se energenti skladiščijo ali prepeljejo v elektrarne.

72.

Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo Finanzgericht Düsseldorf (finančno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija), odgovori: