1)

Člen 3(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti

je treba razlagati tako, da

– s pridržkom spoštovanja načel enakovrednosti in učinkovitosti – ne nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero mora naslovnik odločbe o izterjavi neupravičeno izplačanih zneskov, ki je bila sprejeta po izteku zastaralnega roka za pregon iz te določbe, zato da bi to odločbo izpodbijal, nepravilnost iz te odločbe uveljavljati v določenem roku pred pristojnim upravnim sodiščem, sicer nastopi prekluzija in izvršbi navedene odločbe ne more več ugovarjati s sklicevanjem na isto nepravilnost v okviru sodnega postopka prisilne izterjave, sproženega proti njemu.

2)

Člen 3(2), prvi pododstavek, Uredbe št. 2988/95

je treba razlagati tako, da

subsidiarno odgovorne osebe za subjekt, ki je dolžnik in naslovnik odločbe o izterjavi neupravičeno prejetih zneskov, na katere je bil razširjen postopek davčne izvršbe, morajo imeti možnost uveljavljati iztek roka za izvršitev iz člena 3(2), prvi pododstavek, te uredbe ali – glede na okoliščine primera – podaljšanega roka za izvršitev v skladu s členom 3(3) navedene uredbe, da bi nasprotovali prisilni izterjavi teh zneskov.

3)

Člen 3(2), prvi pododstavek, Uredbe št. 2988/95

je treba razlagati tako, da

začne rok za izvršitev odločbe, s katero je naloženo vračilo neupravičeno prejetih zneskov, iz te določbe, teči z dnem, ko ta odločba postane pravnomočna, to je z dnem, ko rok za vložitev pravnega sredstva poteče ali ko so pravna sredstva izčrpana.