Tožba, vložena 10. decembra 2020 – Far Polymers in drugi/Komisija

(Zadeva T-722/20)

(2021/C 35/78)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeče stranke: Far Polymers Srl (Filago, Italija), Gamma Chimica SpA (Milano, Italija), Carbochem Srl (Castiglione Olona, Italija), Jeniuschem Srl (Gallarate, Italija) (zastopnika: G. Abbatescianni in E. Patti, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj to tožbo razglasi za dopustno in Izvedbeno uredbo Komisije 2020/1336 z dne 29. septembra 2020 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih polivinil alkoholov (PVA) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, objavljeno v  Uradnem listu L 315, razglasi za nično.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo osem tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: kršitev predpisov in očitna napaka pri opredelitvi industrije Unije na področju PVA, v katero je Komisija poleg gospodarskih subjektov prostega trga vključila tudi gospodarske subjekte zaprtega trga, vključno s proizvajalci, ki so hkrati uvozniki. Ta napaka (a) je povzročila neveljavnost presoje škode, storjene industriji Unije, ki jo dejansko sestavlja le pritožnik (b) je pripeljala do naložitve dajatev, ki ne spodbujajo svobodne konkurence na trgu Unije, ampak le pritožnika ali tretje države, (c) je privedla do neustrezne presoje interesov vseh drugih gospodarskih subjektov industrije Unije (proizvajalcev, uvoznikov in uporabnikov), ki naj bi bili v nasprotju z dajatvami, (d) je postavila uredbo v neposredno nasprotje s prejšnjimi uredbami, v katerih je bilo ugotovljeno, da so proizvodne zmogljivosti industrije Unije nezadostne, tako da naj bi bilo treba določiti kvote, oproščene dajatev. Iz enakih razlogov naj bi bila z izpodbijano uredbo poleg tega zlorabljena pooblastila.

Drugi tožbeni razlog: izpodbijani ukrep je v nasprotju z načeli iz člena 102 PDEU, podredno, z njim je bila storjena očitna napaka pri presoji in zloraba pooblastil, ker ima za učinek, da se na trgu PVA ustvari prevladujoč položaj pritožnika, edinega proizvajalca, ki deluje na prostem trgu in ima večjo proizvodno zmogljivost. V ukrepu niso upoštevana dokazila glede protikonkurenčnega ravnanja, ki jih je predhodno predložil pritožnik, ki je zavrnil prodajo nizkokakovostnega PVA po cenah, v katerih so upoštevani nižji proizvodni stroški.

Tretji tožbeni razlog: izpodbijanje obrazložitve odločbe o naložitvi dajatev zaradi nasprotja s členom 296 PDEU in očitno napačne podlage, ker je Komisija zavrnila delitev trga Unije na višjo in nižjo kakovost, kljub temu, da je ugotovila, da se prodajata dve različni kvaliteti PVA s povsem različnimi proizvodnimi stroški, naslovniki in cenami. Te kakovosti se ne prekrivajo niti niso zamenljive. Komisija bi morala po razdelitvi trga nizkokakovostni PVA oprostiti plačila dajatev.

Četrti tožbeni razlog: nanaša se na Vinyl Acetate Monomer (VAM), glavno surovino pri proizvodnji PVA. Komisija pri določanju običajne vrednosti za opredelitev stopnje dampinga ni upoštevala, da cene kitajskega VAM niso izkrivljene, saj naj bi ustrezale cenam mednarodnega trga. Komisija na enak način pri opredelitvi stopnje škode ni upoštevala nižjih stroškov kitajskih izvoznikov, ki so zaradi svoje vertikalne integriranosti prihranili pri stroških za VAM.

Peti tožbeni razlog: Komisija naj bi v nasprotju s členom 296 PDEU napačno in protislovno obrazložila izpodbijani ukrep, pri čemer ni upoštevala vpliva metanola na določitev stroškov kitajskih proizvajalcev in zato pri določitvi stopnje škode ni priznala relativne prilagoditve izvoznih cen takemu strošku.

Šesti tožbeni razlog: izpodbijanje dela ukrepa, v katerem je Komisija v skladu s členom 254 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta odobrila oprostitev za uvoz PVA, namenjenega industriji kartona, ker se ta oprostitev (a) ni razširila na druge končne uporabnike, ki so v popolnoma enakem položaju kot industrija kartona; in (b) se je uporabljala samo za mešanje PVA, ob izključitvi samega uvoza.

Sedmi tožbeni razlog: kršitev člena 296 PDEU, uvodne izjave 12 in člena 6(8) Osnovne uredbe zaradi odločitve Komisije, da ne bo upoštevala določenih trditev zgolj iz razloga, ker so jih podale zainteresirane stranke in ne kitajski izvozniki. Komisija naj bi tako arbitrarno uvedla načelo, da lahko sprejetje ukrepa evropskih institucij izpodbijajo le nekatere kategorije zainteresiranih strank .

Zadnji in osmi tožbeni razlog: kršitev člena 296 PDEU in člena 19 Osnovne uredbe glede dostopa do informacij. Komisija naj bi zbrala cel sklop nezaupnih podatkov, pri čemer pa zainteresiranim strankam ni omogočila dostopa do njih. Zainteresirane stranke zato niso mogle razumeti obrazložitve Komisije za sprejetje izpodbijanega ukrepa.