—

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/2092 z dne 28. novembra 2019 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Indonezije v delu, v katerem se nanaša na tožeči stranki, razglasi za nično;

—

Komisija naloži plačilo stroškov tožečih strank.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija kršila člen 8(1) in (2) Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (v nadaljevanju: Osnovna uredba) z znižanjem prodajnih cen, ker (1) ni preučila vseh upoštevnih dokazov in (2) ni ugotovila znižanja prodajnih cen za izdelek kot celoto.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija kršila tudi člen 8(5) Osnovne uredbe, saj je svojo preučitev vzročne zveze oprla na napačno ugotovitev znižanja prodajnih cen.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija storila očitno napako pri presoji in je kršila člen 3 Osnovne uredbe, s tem da je ugotovila, da je vlada Indonezije dobaviteljem surovega palmovega olja dala pooblastilo in navodilo, da svoje blago dobavljajo za plačilo, ki je nižje od primernega, da je dobaviteljem surovega palmovega olja nudila dohodkovno in cenovno podporo ter da je to podjetju prineslo ugodnosti.

4.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija storila očitno napako pri presoji in je kršila člen 3 Osnovne uredbe, s tem da je ugotovila, prvič, da je mogoče plačila s strani sklada za nasade oljnih palm (Oil Palm Plantation Fund, v nadaljevanju: OPPF) šteti za nepovratna sredstva in ne plačilo za nakup biodizla, in, drugič, da plačila OPPF proizvajalcem biodizla zagotavljajo prednost, ker se je Komisija oprla na očitno napačno dejansko stanje in ni ugotovila, da je prednost, če je obstajala, prenesena na pripravljavce mešanic biodizla.

5.

Peti tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija storila očitno napako pri presoji in je kršila člen 7 Osnovne uredbe pri izračunu zneska prednosti v okviru programa.

6.

Šesti tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija kršila člen 8(1) in (8) Osnovne uredbe, ker ugotovitve v zvezi z grožnjo škode ni oprla na trdne dokaze in objektivno preučitev vseh upoštevnih dejavnikov.

7.

Sedmi tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija kršila pravico tožečih strank do obrambe, s tem da je nekatere temeljne preudarke v zvezi s preučitvijo znižanja prodajnih cen vključila le v izpodbijano uredbo, s čimer je tožečim strankam onemogočila, da predložijo svoja stališča v zvezi s tem.