—

Tožena stranka, ki se opira na mnenja Odbora za biocidne proizvode (OBP) o odobritvi srebrovega zeolita kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v proizvodih 2. in 7. vrste, je ugotovila, da te snovi ni mogoče odobriti, ker ni bila dokazana zadostna učinkovitost. Po mnenju tožeče stranke se je ocena učinkovitosti opravila napačno s sklicevanjem na proizvod, v katerem se uporablja srebrov zeolit. Učinkovitost snovi, srebrovega zeolita, je tožeča stranka dokazala v skladu s pravom, ki se uporablja. Tožena stranka je v svoji oceni in ugotovitvi o učinkovitosti napačno razlagala in uporabila upoštevno pravo.

—

Razlog za neodobritev srebrovega zeolita na podlagi izpodbijanega akta je zatrjevana nezadostna učinkovitost obravnavanega proizvoda, v katerem se uporablja. Vendar tožeča stranka trdi, da so edina merila, ki bi jih tožena stranka lahko zakonito upoštevala, tisti iz členov 4 in 19 Uredbe (EU) št. 528/2012. Ta merila ne vključujejo učinkovitosti obravnavanega proizvoda, katere ocena se sicer opravi v drugi, podredni fazi odobritve biocidnega proizvoda na ravni države članice. Glede na dejstvo, da je prav to oceno opravila tožena stranka, da bi upravičila neodobritev srebrovega zeolite, to pomeni, da je tožena stranka prekoračila meje pristojnosti, ki jih ima na podlagi Uredbe (EU) št. 528/2012, je tožena stranka kršila člen 290 Pogodb in člena 4 in 19 Uredbe.

—

Snov tožeče stranke se je obravnavala drugače do drugih snovi, ki se uporabljajo za iste vrste proizvodov 2 in 7, ne da bi tožena stranka objektivno pojasnila, zakaj naj bi se srebrov zeolit obravnaval drugače od drugih snovi, ki so bile vse predmet enakih pravil o oceni na podlagi Uredbe (EU) št. 528/2012 (in Direktive 98/8/ES (3)) za enake vrste proizvodov.

—

Tožena stranka je na Chair of the BPC naslovila odprto pismo, katerega namen je bil kako se razlagajo in uporabljajo določbe Uredbe (EU) No 528/2012 o učinkovitosti ocene in obravnavnih proizvodov. Čeprav so bile določbe jasne, je to pismo potrdilo, da zahtevanje dokazovanja prednosti obravnavanih proizvodov ne spada na področje Uredbe (EU) št. 528/2012. Tožeča stranka se je oprla na vsebino tega pisma, ki je potrdil jasnost določb, in je imela legitimna pričakovanja glede odobritve snovi. Zato naj bi bili z izpodbijanim aktom kršeni načeli legitimnih pričakovanj in pravne varnosti.