1

Tožeči stranki, Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics SAE (v nadaljevanju: Hengshi) in Jushi Egypt for Fiberglass Industry SAE (v nadaljevanju: Jushi), s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlagata razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/776 z dne 12. junija 2020 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/492 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta (UL 2020, L 189, str. 1) (v nadaljevanju: izpodbijana izvedbena uredba), v delu, v katerem se nanaša nanju.

2

Tožeči stranki sta družbi, ki sta bili ustanovljeni v skladu z zakonodajo Arabske republike Egipta in katerih delničarji so kitajski gospodarski subjekti. Obe sta del skupine China National Building Material (CNBM) (v nadaljevanju: skupina CNBM). Tožeči stranki se ukvarjata z dejavnostjo proizvodnje in izvoza nekaterih tkanih ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken (v nadaljevanju: tkanine iz steklenih vlaken) in rovingov iz steklenih vlaken (v nadaljevanju: rovingi). Ti so glavna surovina, ki se uporablja za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken. Ti proizvodi se med drugim prodajajo v Evropski uniji.

3

Obe tožeči stranki imata sedež v kitajsko‑egiptovski sueški coni gospodarskega in trgovinskega sodelovanja (Egipt) (v nadaljevanju: cona SETC). Cono SETC sta skupaj vzpostavili Arabska republika Egipt in Ljudska republika Kitajska. Njena zgodovina sega v devetdeseta leta 20. stoletja. Predsednika vlad Kitajske in Egipta sta leta 1997 podpisala memorandum o soglasju, v katerem sta se državi strinjali, da „bosta sodelovali pri razvoju proste ekonomske cone na severu Sueškega prekopa“.

4

Egiptovska vlada je leta 2002 geografsko območje, večje od 20 km2, na katerem je bila cona SETC, uradno razvrstila kot posebno ekonomsko cono, zaradi česar se je za cono SETC začel uporabljati egiptovski zakon št. 83/2002 o ekonomskih conah posebne narave (v nadaljevanju: zakon št. 83/2002).

5

Kitajski in egiptovski gospodarski subjekti v državni lasti so nato ustanovili podjetje Egypt TEDA Investment Co. (v nadaljevanju: Egypt TEDA), katerega 80‑odstotni delež je v lasti kitajske, preostali 20‑odstotni delež pa v lasti egiptovske vlade.

6

Egiptovski predsednik je med obiskom na Kitajskem leta 2012 cono SETC označil kot ključni projekt dvostranskega sodelovanja med državama. Izrazil je tudi upanje, da bo vse več kitajskih podjetij vlagalo v cono SETC in tako sodelovalo v programu za obnovo Egipta.

7

Cona SETC je bila 2013 na podlagi pogodbe med družbo Egypt TEDA in egiptovskimi organi razširjena za 6 km2. Od istega leta se je cona SETC razvijala v okviru kitajske pobude „En pas, ena pot“. Ta pobuda – v skladu z usmerjevalnimi mnenji kitajskega državnega sveta o spodbujanju mednarodne proizvodne zmogljivosti in sodelovanja na področju proizvodnje opreme z dne 13. maja 2015 – obsega možnost, da podjetja, „ki prodirajo na tuje trge“, izkoristijo ugodno fiskalno politiko in davčno podporo, ugodna posojila, finančno podporo s sindiciranimi posojili, izvozne kredite ter projektno financiranje, kapitalske naložbe in zavarovanje izvoznih kreditov.

8

Posebna ekonomska cona, ki je omenjena v točki 4 zgoraj in katere del je bila cona SETC, je bila leta 2015 uradno vključena v širšo ekonomsko cono Sueškega prekopa (v nadaljevanju: cona Sueškega prekopa), ki je zajemala celotno območje okrog Sueškega prekopa in ki je bila urejena z zakonom št. 83/2002 v okviru „razvojnega načrta za Sueški prekop“, ki ga je sprejel Egipt.

9

Kitajski in egiptovski predsednik sta leta 2016 uradno predstavila projekt za razširitev cone SETC za 6 km2 in 21. januarja 2016 podpisala sporazum med kitajsko in egiptovsko vlado (v nadaljevanju: sporazum o sodelovanju iz leta 2016), v katerem sta bila pojasnjena obseg in pravni status cone SETC.

10

V skladu s sporazumom o sodelovanju iz leta 2016 vladi obeh držav skupaj razvijata cono SETC. Pri tem upoštevata svoji nacionalni strategiji, in sicer kitajsko pobudo „En pas, ena pot“ na eni strani ter egiptovski razvojni načrt za Sueški prekop na drugi. Egiptovska vlada za to zagotovi zemljišče, delovno silo in nekatere davčne olajšave, kitajske družbe, ki poslujejo v coni, pa s svojim premoženjem in vodstvenimi delavci upravljajo proizvodnjo. Da bi kitajska vlada nadomestila pomanjkanje egiptovskih sredstev, podporo temu projektu zagotavlja tudi tako, da daje potrebna finančna sredstva na voljo družbi Egypt TEDA in kitajskim družbam, ki poslujejo v coni SETC.

11

Komisija je na podlagi pritožbe, ki jo je intervenientka Tech‑Fab Europe eV v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje tkanin iz steklenih vlaken v Uniji, 1. aprila 2019 vložila na podlagi člena 10 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2016, L 176, str. 55; v nadaljevanju: osnovna protisubvencijska uredba), na podlagi tega člena začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom tkanin iz steklenih vlaken s poreklom s Kitajske in Egipta v Unijo. Komisija je obvestilo o začetku postopka 16. maja 2019 objavila v Uradnem listu Evropske unije (UL 2019, C 167, str. 11).

12

Natančneje, kot je razvidno iz uvodne izjave 127 izpodbijane izvedbene uredbe, so izdelki, ki so predmet preiskave, tkane ali šivane tkanine iz rovingov ali preje iz brezkončnih steklenih vlaken, z drugimi elementi ali brez njih, razen izdelkov, ki so impregnirani ali predhodno impregnirani, in razen tkanin z odprto mrežno strukturo z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex70193900, ex70194000, ex70195900 in ex70199000 (oznake TARIC 7019390080, 7019400080, 7019590080 in 7019900080).

13

Preiskava o subvencioniranju in škodi je zajemala obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2018. Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode in vzročne zveze, se je nanašala na obdobje od 1. januarja 2015 do konca obdobja preiskave.

14

Med obdobjem preiskave je družba Jushi predložila tako tkanine iz steklenih vlaken kot rovinge. Družba Jushi je v proizvodnji tkanin iz steklenih vlaken uporabljala rovinge, ki jih sama proizvaja, prodajala pa jih je tudi neodvisnim strankam v Egiptu in tujini ter družbi Hengshi. Ta družba je tkanine iz steklenih vlaken proizvajala iz rovingov, ki jih je kupovala od družbe Jushi, od druge povezane družbe in od neodvisne družbe, ki imata obe sedež na Kitajskem.

15

Družba Jushi je tkanine iz steklenih vlaken prodajala neposredno neodvisnim strankam v Egiptu in Uniji. Tkanine iz steklenih vlaken je tudi izvažala trem povezanim strankam v Uniji, in sicer družbam Jushi Spain SA, Jushi France SAS in Jushi ltalia Srl. Poleg tega je družba Jushi tkanine iz steklenih vlaken v Uniji prodajala prek povezane družbe s sedežem zunaj Unije, to je družbe Jushi Group (HK) Sinosia Composite Materials Co. Ltd. Prodaja tkanin iz steklenih vlaken, ki jo je družba Jushi opravila v Uniji, je predstavljala približno [zaupno] ( 2 ) % celotne prodaje tega proizvoda, ki sta jo tožeči stranki ustvarili v obdobju preiskave.

16

Družba Hengshi, ki proizvaja le tkanine iz steklenih vlaken, teh ni prodajala na egiptovskem trgu, temveč jih je prodajala v Uniji neposredno neodvisnim strankam in prek povezane družbe s sedežem zunaj Unije, to je prek družbe Huajin Capital Ltd. Prodaja tkanin iz steklenih vlaken, ki jo je družba Hengshi opravila v Uniji, je predstavljala približno [zaupno] % celotne prodaje tega proizvoda, ki sta jo tožeči stranki ustvarili v obdobju preiskave.

17

Komisija je 21. februarja 2019 začela ločeno protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom tkanin iz steklenih vlaken s poreklom s Kitajske in Egipta v Unijo (v nadaljevanju: vzporedna protidampinška preiskava). 7. junija 2019 je začela tudi protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom rovingov s poreklom iz Egipta (v nadaljevanju: vzporedna protisubvencijska preiskava o rovingih).

18

Tožeči stranki sta 14. junija 2019 predložili pripombe o subvencijah, škodi in interesu Unije. Svoje odgovore na protisubvencijski vprašalnik sta predložili 1. julija 2019. Tožeči stranki sta 27. septembra 2019 posredovali svoj odgovor na Komisijino zahtevo za dodatne informacije. Komisija je opravila preveritvene obiske v prostorih tožečih strank in v prostorih družb, povezanih s tožečima strankama.

19

Egiptovska vlada je 26. julija 2019 predložila odgovor na protisubvencijski vprašalnik. 15. oktobra 2019 je posredovala odgovor na Komisijino zahtevo za dodatne informacije. Komisija je 23. decembra 2019 egiptovsko vlado obvestila, da namerava glede na nekatere informacije o pravnem in institucionalnem okviru ter o obstoju medvladnih sporazumov med Ljudsko republiko Kitajsko in Arabsko republiko Egipt v zvezi s cono SETC uporabiti člen 28 osnovne protisubvencijske uredbe. Egiptovska vlada je 3. januarja 2020 Komisiji odgovorila in ji posredovala želene informacije.

20

Komisija je 27. februarja 2020 tožečima strankama poslala dokončno razkritje, na katero sta 20. marca 2020 podali pripombe. O tem razkritju je potekalo zaslišanje s Komisijo.

21

Komisija je 17. aprila 2020 sprejela dodatno dokončno razkritje, na katero sta tožeči stranki 22. aprila 2020 podali pripombe. O tem razkritju je potekalo zaslišanje s Komisijo.

22

Komisija je 12. junija 2020 sprejela izpodbijano izvedbeno uredbo. Ta izvedbena uredba je bila 15. junija 2020 objavljena v Uradnem listu Evropske unije in je začela veljati naslednji dan po objavi.

23

Z navedeno uredbo je bila uvedena dokončna izravnalna dajatev v višini 10,9 % na uvoz tkanin iz steklenih vlaken tožečih strank v Unijo.

24

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

25

Komisija in intervenientka Splošnemu sodišču predlagata, naj:

71

Tožeči stranki v utemeljitev tega dela navajata tri glavne očitke. Prvič, po njunem mnenju Komisijina razlaga člena 3, točka 1(a), osnovne protisubvencijske uredbe ni utemeljena glede na pravo Unije. Drugič, za sklicevanje Komisije na pravo STO za razlago člena 3, točka 1(a), te uredbe naj ne bi bilo podlage. Tretjič, Komisija naj pri razlagi člena 1.1(a), točka 1, Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih (v nadaljevanju: Sporazum o SIU) ne bi upoštevala sodne prakse STO in mednarodnega javnega prava.

72

Tožeči stranki v podporo prvemu očitku zatrjujeta, da je iz jezikovne razlage člena 3, točka 1(a), osnovne protisubvencijske uredbe – katerega besedilo naj bi bilo jasno in natančno, zaradi česar ni potrebna njegova razlaga glede na Dunajsko konvencijo o pogodbenem pravu z dne 23. maja 1969 (v nadaljevanju: Dunajska konvencija) in osnutek statuta o odgovornosti držav za mednarodno nedopustno ravnanje, kot ga je leta 2001 sprejela komisija Združenih narodov za mednarodno pravo (v nadaljevanju: statut komisije za mednarodno pravo) – razvidno, da morata biti ne le javni organ, ki odobri finančni prispevek, ampak tudi sam finančni prispevek vezan na ozemlje države porekla ali izvoza. To razlago naj bi potrjeval splošni okvir osnovne protisubvencijske uredbe, zlasti njena člena 10(7) in 13(1).

73

Tožeči stranki v utemeljitev drugega očitka navajata, da je Komisija napačno razlagala člen 3, točka 1(a), osnovne protisubvencijske uredbe glede na pravo STO. Navajata, da čeprav sme sodišče Unije v skladu s sodno prakso opraviti nadzor zakonitosti akta Unije z vidika pravil STO, kadar namerava Unija izpolniti posebno obveznost, ki jo je sprejela v okviru STO, pa se v obravnavanem primeru ni mogoče sklicevati na razlago z vidika prava STO v zvezi z določbami osnovne protisubvencijske uredbe, ki se razlikujejo od določb Sporazuma o SIU. Po mnenju tožečih strank se besedilo Sporazuma o SIU očitno razlikuje od besedila te uredbe glede opredelitve pojma „subvencija“.

74

Tožeči stranki v utemeljitev tretjega očitka zatrjujeta, da tudi če bi bilo treba pri razlagi izraza „vlada“ iz osnovne protisubvencijske uredbe upoštevati pravo STO, je Komisijina razlaga člena 1.1(a), točka 1, Sporazuma o SIU še vedno napačna, ker je z njo kršen člen 31(1) in (3) Dunajske konvencije. Iz tega člena Sporazuma o SIU naj bi bilo namreč jasno razvidno, da dejanj javnih organov tretje države ni mogoče pripisati javnim organom države porekla ali izvoza. To razlago naj bi potrjevale druge določbe tega sporazuma, kot sta člen 13(1), (2) in (4) ter člen 18(1)(a).

75

Poleg tega naj člen 11 statuta komisije za mednarodno pravo ne bi bil „upoštevno“ pravilo mednarodnega prava v smislu člena 31(3)(c) Dunajske konvencije za razlago izraza „vlada“ iz člena 1.1(a), točka 1, Sporazuma o SIU. Pritožbeni organ STO naj v zadevi „ZDA – Dokončne protidampinške in izravnalne dajatve na nekatere izdelke iz Kitajske“ (WT/DS 379/AB/R) ne bi odločil drugače. Tožeči stranki v repliki dodajata, da bi Komisija lahko, če bi se v tej preiskavi uporabljale določbe Sporazuma o SIU in ne osnovne protisubvencijske uredbe, finančne prispevke, ki jih kitajski gospodarski subjekti dodeljujejo tožečima strankama, opredelila kot subvencije v smislu člena 1(1) Sporazuma o SIU, ne da bi morala te finančne prispevke „pripisati“ egiptovskim javnim organom na podlagi člena 11 statuta komisije za mednarodno pravo. Člen 11 statuta komisije za mednarodno pravo naj se nikakor ne bi uporabljal v obravnavanem primeru, ker je njegov namen urejati ravnanje države, ki je po pridobitvi ozemlja vključena v drugo državo, ki ga je mogoče pripisati državi naslednici, oziroma primere, ko država naknadno sprejme neprimerno ravnanje zasebnega subjekta, ki je že storjeno ali se še vedno izvaja. Odgovornost države za ravnanje neke druge države naj bi namreč urejali členi od 16 do 18 in ne člen 11 statuta komisije za mednarodno pravo.

76

Komisija ob podpori intervenientke tem trditvam oporeka.

77

Kot je razvidno iz točke 72 zgoraj, po mnenju tožečih strank Komisijina razlaga člena 3, točka 1(a), osnovne protisubvencijske uredbe, zlasti pojma „vlada“ države porekla ali izvoza, ni utemeljena glede na pravo Unije.

78

Za odgovor na to vprašanje je treba spomniti, da je treba v skladu s sodno prakso vsako določbo prava Unije obravnavati v okviru njenega sobesedila in jo razlagati ob upoštevanju vseh določb tega prava, njegovih ciljev in stopnje razvoja v trenutku, v katerem je treba zadevno določbo uporabiti (glej v tem smislu sodbo z dne 28. julija 2016, Association France Nature Environnement, C‑379/15, EU:C:2016:603, točka 49 in navedena sodna praksa).

79

V zvezi s tem je treba prvič opozoriti, da člen 3 osnovne protisubvencijske uredbe določa, da se za subvencijo šteje, da obstaja, če sta izpolnjena pogoja iz točk 1 in 2 tega člena, in sicer, če gre za „finančni prispevek“ vlade države porekla ali izvoza in če ta prinaša „ugodnosti“.

80

V členu 2(b) navedene uredbe je pojem „vlada“ opredeljen kot vlada ali kateri koli javni organ na ozemlju države porekla ali izvoza.

81

Opredelitev pojma „vlada“ iz tega člena pa je omejena na razlago pojma „vlada“ v smislu, da vključuje javne organe države porekla ali izvoza. Vendar ta določba ne izključuje možnosti, da se finančni prispevek na podlagi razpoložljivih specifičnih dokazov pripiše javnim organom države porekla ali izvoza zadevnega izdelka.

82

Drugič, navesti je treba, da je v uvodni izjavi 5 te uredbe navedeno, da je treba „pri določitvi obstoja subvencije […] prikazati, da je vlada ali javna organizacija [javni organ] prispevala sredstva na ozemlju države ali da obstaja neka oblika dohodkovne ali cenovne podpore v smislu člena XVI GATT iz leta 1994 in da je podjetju prejemniku to prineslo ugodnosti“.

83

Izraz „na ozemlju države“, uporabljen v tej uvodni izjavi, pa ne pomeni, da mora finančni prispevek neposredno izhajati od javnih organov države porekla ali izvoza. Nasprotno, uporaba teh izrazov, kot poudarja Komisija, ne izključuje možnosti sklepa, da se finančni prispevki lahko pripišejo javnim organom države porekla ali izvoza zadevnega proizvoda.

84

Osnovna protisubvencijska uredba tako ne izključuje, da se finančni prispevek, čeprav ne izhaja neposredno od javnih organov države porekla ali izvoza, tem lahko pripiše.

85

Zgornja ugotovitev je še toliko bolj upoštevna v posebnih okoliščinah cone SETC, kjer imata tožeči stranki sedež.

86

Na prvem mestu, Komisija je v uvodni izjavi 690 izpodbijane izvedbene uredbe upoštevala dve izjavi dveh egiptovskih predsednikov v zvezi s cono SETC. V prvi izjavi iz leta 2012 je bila ta cona označena kot ključni projekt dvostranskega sodelovanja med Egiptom in Kitajsko. Druga izjava iz leta 2014 se je nanašala na pobudo „En pas, ena pot“ in v njej je bilo med drugim navedeno, da je ta pobuda velika priložnost za obnovo Egipta in da je egiptovska stran pripravljena dejavno sodelovati in zagotoviti podporo. Egiptovska stran si želi sodelovati s Kitajsko pri razvoju projektov Sueškega prekopa in cone SETC ter kitajske vlagatelje pritegniti k naložbam v Egipt.

87

V zvezi s tem je v uvodni izjavi 691 izpodbijane izvedbene uredbe navedeno, da so značilnosti kitajske pobude „En pas, ena pot“ splošno znane in da v skladu z Usmerjevalnimi mnenji državnega sveta o spodbujanju mednarodne proizvodne zmogljivosti in sodelovanja na področju proizvodnje kitajske opreme z dne 13. maja 2015 podpora, ki jo lahko prejmejo družbe, ki „prodirajo na tuje trge“, med drugim vključuje politike fiskalne in davčne podpore, ugodna posojila, finančno podporo s sindiciranimi posojili, izvozne kredite ter projektno financiranje, kapitalske naložbe in zavarovanje izvoznih kreditov.

88

Na drugem mestu, Komisija je v uvodni izjavi 693 izpodbijane izvedbene uredbe upoštevala dejstvo, da je cona SETC predmet Sporazuma o sodelovanju iz leta 2016 med kitajsko in egiptovsko vlado. Ta sporazum v členu 1 med drugim določa, da se Ljudski republiki Kitajski omogoča, da uporablja nekatere svoje zakone v coni SETC. Člen 4(1) navedenega sporazuma določa, da „kitajska vlada označi cono [SETC] kot kitajsko cono gospodarskega in trgovinskega sodelovanja v tujini“ in da je „[c]ona sodelovanja […] med vzpostavitvijo, pritegnitvijo poslovnih subjektov in poslovanjem upravičena do podpore politike in spodbujanja, ki ju kitajska vlada zagotavlja čezmorskim conam gospodarskega in trgovinskega sodelovanja“. Člen 5(1) tega sporazuma še določa, da bo kitajska vlada podpirala cono sodelovanja tudi tako, da bo „spodbudila zadevne finančne institucije k zagotavljanju financiranja za […] naložbene projekte znotraj cone sodelovanja, če so pogoji dodeljevanja posojil in zahteve glede uporabe posojil izpolnjeni“.

89

Na tretjem mestu, v uvodni izjavi 660 izpodbijane izvedbene uredbe je navedeno, da sta kitajska in egiptovska vlada za zagotovitev izvajanja sporazuma o sodelovanju iz leta 2016 vzpostavili tristopenjski mehanizem posvetovanja, in sicer sporazum o sodelovanju za ustanovitev upravne komisije za cono SETC, upravni odbor cone in naknadno poročanje o težavah in nevšečnostih, ki ga zagotavljata družba Egypt TEDA in egiptovska partnerska družba. Poleg tega je iz uvodne izjave 652 iste uredbe razvidno, da je družba Egypt TEDA v 80‑odstotni lasti kitajske in 20‑odstotni lasti egiptovske vlade, njen cilj pa je spodbujanje razvoja cone SETC v Egiptu.

90

Nazadnje, iz uvodnih izjav 726 in 745 izpodbijane izvedbene uredbe je razvidno, da je bila finančna podpora, odobrena kitajskim družbam s sedežem v Egiptu, zelo visoka.

91

Kitajska in egiptovska vlada sta torej v tesnem sodelovanju cono SETC vzpostavili kot cono s pravnimi in gospodarskimi posebnostmi, ki kitajskim javnim organom omogočajo, da kitajskim podjetjem s sedežem v tej coni neposredno dodelijo vse spodbude, povezane s kitajsko pobudo „En pas, ena pot“.

92

V teh okoliščinah ni mogoče sprejeti, da bi bil tako obsežen ekonomski in pravni projekt cone SETC, ki je zasnovana v tesnem sodelovanju med kitajskimi in egiptovskimi javnimi organi na najvišji ravni, izvzet iz osnovne protisubvencijske uredbe, ne da bi to škodilo njenemu polnemu učinku ali njenemu namenu in ciljem.

93

Tretjič, v nasprotju s trditvami tožečih strank Komisijina razlaga člena 3, točka 1(a), osnovne protisubvencijske uredbe ni v nasprotju niti s členom 10(7) niti s členom 13(1) te uredbe. V zvezi s členom 10(7) osnovna protisubvencijska uredba namreč nikakor ne izključuje možnosti posvetovanja z javnimi organi države porekla ali izvoza o finančnih prispevkih, ki se jim lahko pripišejo. V obravnavani zadevi je iz spisa še razvidno, da je Komisija egiptovske javne organe pozvala, naj začne posvetovanja o vprašanjih, kot so preferenčna posojila, ki jih dodeljujejo kitajski gospodarski subjekti.

94

V zvezi s členom 13(1) navedene uredbe, ki med drugim omogoča državi porekla ali izvoza, da odpravi ali omeji subvencijo ali sprejme druge ukrepe v zvezi z njenimi učinki, taka možnost še naprej ostaja v primerih, v katerih se finančni prispevek lahko pripiše javnim organom države porekla ali izvoza. V obravnavanem primeru je namreč egiptovska vlada imela možnost končati tesno sodelovanje s kitajsko vlado v zvezi s finančnimi prispevki ali predlagati ukrepe za omejitev učinkov zadevnih subvencij.

95

Glede na navedeno je treba skleniti, da niti člen 3, točka 1(a), osnovne protisubvencijske uredbe niti njena splošna sistematika ne izključujeta možnosti, da se finančni prispevek, ki so ga odobrili javni organi tretje države, pripiše javnim organom države porekla ali izvoza v primeru, kakršen je ta v obravnavani zadevi, glede na razpoložljive posebne dokaze, kot so tisti, ki so navedeni v točkah od 86 do 91 zgoraj.

96

Poleg tega in v nasprotju s trditvami tožečih strank ta zaključek potrjujejo določbe člena 1 Sporazuma o SIU, glede na katerega je treba razlagati osnovno protisubvencijsko uredbo. V zvezi s tem je treba spomniti, da mora sodišče Unije, kadar je Unija nameravala izpolniti posebno obveznost, ki jo je prevzela v okviru STO, ali kadar akt Unije izrecno napotuje na točno opredeljene določbe sporazumov STO, opraviti nadzor zakonitosti zadevnega akta Unije glede na pravila STO (glej po analogiji sodbo z dne 14. julija 2021, Interpipe Niko Tube in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant/Komisija, T‑716/19, EU:T:2021:457, točka 95).

97

Iz uvodne izjave 3 osnovne protisubvencijske uredbe pa je razvidno, da je namen te uredbe med drugim „v največji možni meri“ pravila Sporazuma o SIU „odraziti [prenesti]“ v pravo Unije.

98

Poleg tega je bilo s sodno prakso že vzpostavljeno, da sta bila člen 3 osnovne protisubvencijske uredbe, naslovljen „Opredelitev subvencije“, in člen 1 Sporazuma o SIU po besedilu v zelo veliki meri, vsebinsko pa popolnoma enaka (glej v tem smislu sodbo z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑300/16, EU:T:2019:235, točka 99).

99

Poleg tega iz uvodnih izjav osnovne protisubvencijske uredbe ne izhaja volja zakonodajalca, da se oddalji od vsebine člena 1.1(a), točka 1, Sporazuma o SIU. Nasprotno, kot izhaja iz uvodne izjave 3 te uredbe, navedene v točki 97 zgoraj, je zakonodajalec pravzaprav želel izpolniti posebno obveznost, ki jo je prevzel v okviru Sporazuma o SIU, v smislu sodne prakse, navedene v točki 96 zgoraj.

100

Tako je treba določbe osnovne protisubvencijske uredbe – v nasprotju s trditvami tožečih strank – razlagati, kolikor je mogoče, ob upoštevanju ustreznih določb Sporazuma o SIU (sodba z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑300/16, EU:T:2019:235, točka 101). Enako velja za člen 3 te uredbe, katerega cilj je izvajanje vsebine člena 1 Sporazuma o SIU (sodba z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑300/16, EU:T:2019:235, točka 102).

101

Glede člena 1.1(a), točka 1, Sporazuma o SIU je treba poudariti, prvič, da je v njem subvencija opredeljena kot finančni prispevek vlade ali katerega koli javnega organa na ozemlju „ene“ članice STO. Ta formulacija torej ne izključuje možnosti, da se finančni prispevek, ki ga dodeli tretja država, pripiše javnim organom države porekla ali izvoza, ker zadostuje, da je finančni prispevek vlade ali katerega koli javnega organa vezan na ozemlje „ene“ članice STO.

102

Drugič, s členoma 13 in 18 Sporazuma o SIU, ki se nanašata na posvetovanja in obveznosti, se ne more podvomiti o zgornjih ugotovitvah. Besedilo in predmet teh določb namreč ne izključujeta položajev, v katerih se finančni prispevek pripiše članici STO, ker se je mogoče s članicami, katerih proizvodi bodo lahko predmet preiskave, posvetovati o finančnih prispevkih, ki se ji lahko pripišejo, in ker lahko članice, katerih proizvodi bodo lahko predmet preiskave, določijo omejitve subvencij, ki se jim lahko pripišejo.

103

Glede na zgoraj navedeno je treba poudariti, da je Komisija pravilno razlagala osnovno protisubvencijsko uredbo glede na Sporazum o SIU, zato okoliščina, ali je upoštevala člen 11 statuta komisije za mednarodno pravo ali ne, ni upoštevna. Zato je treba zavrniti tudi tretji očitek tega dela in posledično ta tožbeni razlog v celoti.

[…]

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (prvi razširjeni senat)

razsodilo: