(Zadeva T‑402/20)
Zippo Manufacturing Co. in drugi
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 18. oktobra 2023
„Trgovinska politika – Uredba (EU) 2020/502 – Ukrepi, ki so jih ZDA sprejele za uvoz nekaterih izdelkov, ki vsebujejo aluminij in jeklo – Sklep Unije o prekinitvi uporabe trgovinskih koncesij in drugih enakovrednih obveznosti – Dodatne carine na uvoz izdelkov iz Združenih držav – Ničnostna tožba – Procesno upravičenje – Dopustnost – Načelo dobrega upravljanja – Pravica do izjave“
Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Posamično nanašanje splošnega akta – Pogoji – Uredba, s katero se uvajajo ukrepi za izravnavo koncesij v trgovinskih odnosih s tretjo državo – Tožba podjetja proizvajalca izvoznika zadevnega izdelka v Unijo – Obstoj posebnega položaja, ki ga razmejuje od vseh drugih gospodarskih subjektov – Dopustnost
(člen 263, četrti odstavek, PDEU)
(Glej točke 22, 24 in od 26 do 30.)
Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Neposredno nanašanje – Merila – Uredba, s katero se uvajajo ukrepi za izravnavo koncesij v trgovinskih odnosih s tretjo državo – Neposredno nanašanje na podjetje proizvajalca izvoznika zadevnega izdelka v Unijo
(člen 263, četrti odstavek, PDEU)
(Glej točke 32, 33 in od 35 do 43.)
Ničnostna tožba – Pogoji dopustnosti – Fizične ali pravne osebe – Tožba, ki jo zoper isti sklep vloži več tožečih strank – Pravni interes ene od njih – Dopustnost tožbe v celoti
(člen 263, četrti odstavek, PDEU)
(Glej točke od 44 do 46.)
Ničnostna tožba – Pravni interes – Interes, ki se presoja na dan vložitve tožbe – Uredba, s katero se uvajajo ukrepi za izravnavo koncesij v trgovinskih odnosih s tretjo državo – Začasna prekinitev uporabe navedene uredbe med postopkom – Ohranitev interesa tožečih strank za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta
(člen 263, četrti odstavek, PDEU)
(Glej točko 47.)
Skupna trgovinska politika – Zaščita pred ovirami v trgovini – Zaščita pred ukrepi, ki jih je tretja država sprejela v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov – Uredba, s katero se uvajajo ukrepi za izravnavo koncesij v trgovinskih odnosih s to državo – Zbiranje informacij pred sprejetjem navedene uredbe – Obvestitev zainteresiranih strank z vsemi primernimi javnimi sredstvi obveščanja – Obveznost zainteresirane stranke obvestiti z objavo obvestila v Uradnem listu Evropske unije – Neobstoj
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 654/2014, člena 4(1) in 9(1))
(Glej točke od 54 do 58.)
Skupna trgovinska politika – Zaščita pred ovirami v trgovini – Zaščita pred ukrepi, ki jih je tretja država sprejela v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov – Spoštovanje pravice do obrambe – Pravica do izjave – Obseg – Podjetja proizvajalci izvozniki, ki niso sodelovala pri zbiranju informacij – Vključitev – Pogoji – Opredelitev v postopku sprejemanja
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2)(a); Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 654/2014, členi 3(c), 4(1) in (2)(c) ter 9(1))
(Glej točke od 59 do 77.)
Skupna trgovinska politika – Zaščita pred ovirami v trgovini – Zaščita pred ukrepi, ki jih je tretja država sprejela v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov – Spoštovanje pravice do obrambe – Pravica do izjave – Kršitev zaradi neposvetovanja s podjetjem, opredeljenim v postopku sprejemanja navedene uredbe – Posledica – Razveljavitev izpodbijane odločbe – Pogoji – Možnost zadevnega podjetja, da bi bolje zagotovilo svojo obrambo, če ne bi bilo prišlo do te nepravilnosti – Presoja od primera do primera
(Sporazum STO o zaščitnih ukrepih, člen 8(2); Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 41(2)(a) in 52(1); Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 654/2014, člen 9(1))
(Glej točke od 78 do 86.)
Povzetek
Evropska komisija je aprila 2020 v odgovor na to, da so Združene države Amerike zvišale carine na uvoz nekaterih izdelkov, ki vsebujejo aluminij in jeklo, menila, da je treba sprejeti ukrepe za izvajanje Uredbe št. 654/2014 ( 1 ) o izvrševanju pravic Unije za uporabo in uveljavljanje pravil mednarodne trgovine. Potem ko je v skladu s členom 9 navedene uredbe zainteresirane stranke zaprosila za mnenje, je sprejela Izvedbeno uredbo 2020/502 ( 2 ) o uporabi dodatnih carin na uvoz mehaničnih kovinskih vžigalnikov, odpornih na veter (v nadaljevanju: zadevni izdelki) s poreklom iz Združenih držav.
Tožeče stranke, družba Zippo Manufacturing Co. (v nadaljevanju: ZMC) s sedežem v Združenih državah in njeni hčerinski družbi Zippo GmbH in Zippo SAS, se ukvarjajo s proizvodnjo, distribucijo in trženjem zadevnih izdelkov v Evropski uniji. Ker niso sodelovale pri zbiranju informacij, za katere je zaprosila Komisija, so vložile tožbo za razglasitev ničnosti izpodbijane uredbe v delu, v katerem se določbe te uredbe uporabljajo zanje.
Komisija je zoper to tožbo vložila ugovor nedopustnosti, ker naj tožeče stranke ne bi imele procesnega upravičenja na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU, ker naj se izpodbijana uredba nanje ne bi nanašala niti posamično niti neposredno.
Splošno sodišče je ta ugovor nedopustnosti zavrnilo in tožbo razglasilo za dopustno. Kar zadeva vsebino, je Splošno sodišče presodilo, da je tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev načela dobrega upravljanja, utemeljen, in je zato izpodbijano uredbo razglasilo za nično v delu, v katerem se nanaša na izdelke, ki jih proizvajajo in distribuirajo tožeče stranke. V zvezi s tem je Splošno sodišče ugotovilo kršitev pravice do izjave na podlagi člena 41(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) v postopku zbiranja informacij, ki ga je Komisija opravila pred sprejetjem izpodbijane uredbe.
Presoja Splošnega sodišča
Splošno sodišče je najprej preučilo dopustnost tožbe, v zvezi s katero je najprej opozorilo, da lahko v skladu s členom 263, četrti odstavek, PDEU fizična ali pravna oseba vloži tožbo zoper splošni akt, kot je uredba, le če se zadevni akt nanjo neposredno in posamično nanaša.
Kar zadeva posamično nanašanje, je Splošno sodišče razsodilo, da iz elementov spisa izhaja, da obstaja zaključena celota dejanskih in pravih elementov, ki pomeni poseben položaj, ki je značilen za družbo ZMC v primerjavi z vsemi drugimi gospodarskimi subjekti ter ki dokazuje, da se izpodbijana uredba na to družbo posamično nanaša. Družba ZMC je namreč pravno zadostno dokazala, da je med drugim edina proizvajalka in izvoznica zadevnih izdelkov iz Združenih držav v Unijo in da je država Pensilvanija, v kateri ima družba ZMC sedež, ena od zveznih držav v okviru Združenih držav, ki je bila upoštevana pri izbiri izdelkov, ki so predmet izravnalnih ukrepov.
Pogoj v zvezi z neposrednim nanašanjem zahteva, da sta izpolnjeni dve merili, in sicer, da ima akt neposredne učinke na pravni položaj zadevne osebe in da naslovnikom, zadolženim za njegovo izvedbo, ne pušča nobene diskrecijske pravice.
V tem okviru je Splošno sodišče na prvem mestu navedlo, da države članice, ki so zadolžene za izvajanje izpodbijane uredbe, nimajo nobene diskrecijske pravice glede stopnje zadevnih dodatnih dajatev na uvoz v Unijo in glede naložitve teh dajatev za zadevne izdelke. Na drugem mestu, Splošno sodišče je ugotovilo, prvič, da se negativne posledice, za katere si je Komisija prizadevala, ko je sprejela sporno uredbo, neposredno nanašajo na družbo ZMC kot edino proizvajalko in izvoznico zadevnih izdelkov. Drugič, izpodbijana uredba s tem, da vpliva na pravico do dostopa teh izdelkov na trg Unije, vpliva tudi na pravico do dostopa izdelkov družbe ZMC s tem, da zanjo ustvarja neposredne pravne učinke.
Glede na te preudarke je Splošno sodišče ugotovilo, da se izpodbijana uredba na družbo ZMC neposredno nanaša in da ima zato ta družba procesno upravičenje v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU.
Splošno sodišče je nato vsebinsko preučilo očitek tožečih strank, ki se nanaša na kršitev načela dobrega upravljanja, zlasti njihove pravice do izjave.
V zvezi s tem je opozorilo, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso pravica do izjave kot načelo in temeljna pravica pravnega reda Unije, zagotovljena s členom 41(2)(a) Listine, uporablja v vsakem postopku, v katerem se lahko izda akt, ki posega v položaj, to je akt, ki lahko negativno vpliva na interese posameznika ali zadevne države članice. Poleg tega se ta pravica uporablja, tudi če ni posebnih predpisov.
V obravnavani zadevi je Splošno sodišče ugotovilo, na eni strani, da nobena določba Uredbe št. 654/2014 ne izključuje niti izrecno ne omejuje pravice do izjave podjetij, za izdelke katerih veljajo izravnalni ukrepi, določeni z izvedbenim aktom, ki ga Komisija sprejme v skladu z navedeno uredbo. Poleg tega člen 9(1) navedene uredbe v delu, v katerem določa obveznost Komisije, da zbere informacije in mnenja o gospodarskih interesih Unije v zvezi z blagom ali storitvami ali določenimi sektorji, ne pomeni izvajanja pravice do izjave navedenih podjetij. Res je sicer, da ni mogoče izključiti, da lahko podjetje, ki je sodelovalo pri takem zbiranju informacij, koristno in učinkovito uveljavlja svoje interese ali elemente v zvezi s svojim osebnim položajem. Vendar če podjetje, na interese katerega bi lahko vplivali ti ukrepi za uravnoteženje, ni sodelovalo pri takem zbiranju informacij, ni mogoče šteti, da je bila njegova pravica do izjave spoštovana zgolj zato, ker je Komisija izpolnila svojo obveznost oprave navedenega zbiranja.
Na drugi strani, izravnalni ukrep, sprejet na podlagi Uredbe št. 654/2014, lahko neugodno vpliva na interese podjetij, ki izvažajo izdelke, na katere se nanaša ta ukrep, čeprav ta ukrep ni bil sprejet na koncu posamičnega postopka, uvedenega proti tem podjetjem. Iz tega sledi, da se ta podjetja lahko sklicujejo na pravico do izjave, zlasti v primeru, kakršen je ta v obravnavani zadevi, v katerem je Komisija v postopku sprejetja izvedbenega akta navedena podjetja opredelila.
Te ugotovitve ni mogoče ovreči z argumentacijo Komisije, da ni imela potrebnega časa za zaslišanje tožečih strank med postopkom sprejetja izpodbijane uredbe, saj je ta morala biti sprejeta ob upoštevanju rokov, določenih s Sporazumom Svetovne trgovinske organizacije (STO) o zaščitnih ukrepih.
Komisija bi namreč morala na eni strani zagotoviti spoštovanje rokov, ki izhajajo iz Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih, in na drugi strani zaslišati tožeče stranke, ki so imele v postopku sprejetja izpodbijane uredbe pravico do izjave. Ker pa Komisija ni dokazala, da v navedenem postopku ni mogla učinkovito zaslišati tožečih strank, je Splošno sodišče ugotovilo, da je imela na voljo dovolj časa, da bi tožečim strankam omogočila uveljavitev njihove pravice do izjave.
Kar zadeva posledice take postopkovne nepravilnosti, iz ustaljene sodne prakse izhaja, da kršitev pravice do obrambe povzroči razglasitev ničnosti odločbe, sprejete v postopku, le če bi bil rezultat tega postopka v primeru, da te nepravilnosti ne bi bilo, drugačen. Ta zahteva je izpolnjena, če zadevno podjetje dokaže, da bi brez navedene nepravilnosti lahko bolje zagotovilo svojo obrambo.
V obravnavani zadevi je Splošno sodišče ugotovilo, da bi tožeče stranke, če bi v postopku lahko uveljavljale svojo pravico do izjave, lahko navedle argumente, ki so jih navedle v tožbi, in tako bolje zagotovile svojo obrambo. Ker je poleg tega družba ZMC edina proizvajalka izvoznica zadevnih izdelkov, ni mogoče izključiti, da bi izpodbijana uredba lahko imela drugačno vsebino.
Ob upoštevanju teh preudarkov je Splošno sodišče razsodilo, da bi kršitev pravice tožečih strank do izjave lahko vplivala na izid postopka, in je zato izpodbijano uredbo razglasilo za nično v delu, v katerem se nanaša na zadevne izdelke.
( 1 ) Uredba (EU) št. 654/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju pravic Unije za uporabo in uveljavljanje pravil mednarodne trgovine ter spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (UL 2014, L 189, str. 50).
( 2 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/502 z dne 6. aprila 2020 o nekaterih ukrepih trgovinske politike v zvezi z nekaterimi izdelki s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL 2020, L 109, str. 10, v nadaljevanju: izpodbijana uredba).