1. 

Vprašanja za predhodno odločanje – Odgovor, na katerega je mogoče jasno sklepati iz sodne prakse – Uporaba člena 99 Poslovnika

(Poslovnik Sodišča, člen 99)

(Glej točko 21.)

2. 

Vprašanja za predhodno odločanje – Razlaga – Časovni učinki razlagalnih sodb – Retroaktivni učinek

(člen 267 PDEU)

(Glej točko 24.)

3. 

Akti institucij – Direktive – Izvajanje držav članic – Nujnost zagotoviti učinkovitost direktiv – Dolžnosti nacionalnih sodišč – Obveznost skladne razlage – Obseg – Razlaga nacionalnega prava contra legem – Izključitev

(člen 4(3) PEU; člen 288 PDEU)

(Glej točke od 27 do 29.)

4. 

Varstvo potrošnikov – Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah – Direktiva 93/13 – Ugotovitev nepoštenosti pogoja – Obseg – Nacionalna ureditev, ki nacionalnemu sodišču, ki ugotovi ničnost nepoštenega pogoja, dopušča spremembo njegove vsebine – Sodba Sodišča, s katero je bila ugotovljena nezdružljivost te ureditve z Direktivo 93/13 – Ureditev, ki ob sklenitvi pogodbe še ni bila spremenjena – Neuporaba te določbe za nacionalno sodišče – Dopustnost – Kršitev načela pravne varnosti – Neobstoj – Preveritev skladne razlage, ki jo mora opraviti nacionalno sodišče

(Direktiva Sveta 93/13, člen 6(1))

(Glej točke od 30 do 33 ter točko 1 izreka.)

5. 

Varstvo potrošnikov – Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah – Direktiva 93/13 – Ugotovitev nepoštenosti pogoja – Obseg – Nacionalna ureditev, ki nacionalnemu sodišču, ki ugotovi ničnost nepoštenega pogoja, dopušča spremembo njegove vsebine – Nedopustnost

(Direktiva Sveta 93/13, člen 6(1))

(Glej točke 36, 40 in 41.)

6. 

Varstvo potrošnikov – Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah – Direktiva 93/13 – Ugotovitev delne nepoštenosti pogoja – Obseg – Ohranitev dela pogoja, ki ni nepošten, v veljavi, kar povzroči spremembo njegove vsebine – Nedopustnost – Nadomestitev nepoštenega pogoja z določbo nacionalnega prava, ki jo opravi nacionalno sodišče – Dopustnost – Pogoji

(Direktiva Sveta 93/13, člena 6 in 7)

(Glej točke od 42 do 46 ter točko 2 izreka.)

1. 

Pravo Unije, zlasti načelo pravne varnosti, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da nacionalno sodišče ne uporabi določbe nacionalnega prava, v skladu s katero lahko spremeni nepošten pogoj v pogodbi, sklenjeni med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom, v položaju, v katerem ta določba, za katero je bilo s sodbo z dne 14. junija 2012, Banco Español de Crédito (C‑618/10, EU:C:2012:349), ugotovljeno, da je v nasprotju s členom 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, v času sklenitve te pogodbe še ni bila predmet zakonodajne spremembe v skladu s to sodbo.

2. 

Načelo pravne varnosti je treba razlagati tako, da nacionalnemu sodišču, ki je ugotovilo, da je pogodbeni pogoj nepošten v smislu člena 3 Direktive 93/13, ne dovoljuje, da spremeni vsebino tega pogoja, tako da mora to sodišče zavrniti njegovo uporabo. Vendar člena 6 in 7 navedene direktive ne nasprotujeta temu, da nacionalno sodišče takšen pogoj nadomesti z dispozitivno določbo nacionalnega prava, če zadevna posojilna pogodba v primeru odprave navedenega nepoštenega pogoja ne more obstati in lahko zaradi razglasitve ničnosti celotne pogodbe za potrošnika nastanejo posebej škodljive posledice, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.