1.

Ali je treba člen 1(5)(a) Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (1), razlagati tako, da nacionalna zakonodaja, v skladu s katero morajo ponudniki storitve posredovanja, katere namen je, da se potencialni najemniki prek elektronske platforme odplačno povežejo s poklicnimi ali nepoklicnimi najemodajalci, ki ponujajo storitve kratkotrajne nastanitve, na pisno zahtevo davčne uprave – sicer jim grozi naložitev upravne globe – sporočiti „podatke o upravljavcu in podrobnosti o turističnih nastanitvenih obratih ter število nočitev in upravljanih nastanitvenih enot v preteklem letu“, da bi se opredelili zavezanci za regionalni davek na turistične nastanitvene obrate in njihovi obdavčljivi dohodki, spada na „področje obdavčitve“ in je zato treba šteti, da je izključena s področja uporabe te direktive?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je treba člene od 1 do 3 Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (2) razlagati tako, da se ta direktiva uporablja za nacionalno zakonodajo, kot je ta, ki je opisana v prvem vprašanju za predhodno odločanje? Ali je treba člen 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije po potrebi razlagati tako, da se uporablja za tako zakonodajo?

3.

Ali je treba člen 15(2) Direktive 2000/31/ES razlagati tako, da se uporablja za nacionalno zakonodajo, kot je ta, ki je opisana v prvem vprašanju za predhodno odločanje, in da se z njim dovoljuje taka zakonodaja?