Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Najwyższy (Poljska) 6. oktobra 2020 – M. F./T. P.

(Zadeva C-496/20)

(2021/C 44/25)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Najwyższy

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: M. F.

Tožena stranka: T. P.

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 279 PDEU in člen 160(2) Poslovnika Sodišča v povezavi s členom 4(3) in členom 19(1) PEU ter s točko 1, prva in druga alinea, sklepa Sodišča z dne 8. aprila 2020 Komisija/Republika Poljska (C-791/19 R) razlagati tako, da predsednik Izba Dyscyplinarna Sąd Najwyższy (disciplinski senat vrhovnega sodišča) do odločitve v zadevi C-791/19, glede na zadržanje uporabe člena 3(5), člena 27 in člena 73(1) ustawa z dnia 8 grudnia 2017 r. o Sądzie Najwyższym (zakon z dne 8. decembra 2017 o vrhovnem sodišču) (prečiščeno besedilo: Dz.U., 2019, pozicija 825 s spremembami), ne more predlagati odstopa zadeve, v kateri se ugotavlja neobstoj službenega razmerja sodnika vrhovnega sodišča?

Ali je treba člena 2 in člen 4(2) v povezavi s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU in načelom pravice do sodnega varstva razlagati tako, da:

nacionalno sodišče ne sme uporabiti prepovedi „izpodbijanja legitimnosti sodišč“ in „ugotovitve ali presoje zakonitosti imenovanja sodnika ali pristojnosti, ki iz tega izhaja, da opravlja sodno funkcijo“, kot je določena v členu 29(2) in (3) zakona z dne 8. decembra 2017 o vrhovnem sodišču (prečiščeno besedilo: Dz. U., 2019, pozicija 825, s spremembami), ker to, da Unija spoštuje ustavno identiteto držav članic, ne pomeni, da lahko nacionalni zakonodajalec sprejema rešitve, ki posegajo v temeljne vrednote in načela Unije?

ustavna identiteta države članice ne sme imeti za posledico odvzema pravice do z zakonom ustanovljenega neodvisnega sodišča, če so bile pri postopku imenovanja pred vročitvijo akta o imenovanju pomanjkljivosti, ki so opisane v vprašanjih za predhodno odločanje v zadevah C-487/19 in C-508/19, njegov predhodni sodni preizkus pa je bil namenoma izključen na način, ki je očitno v nasprotju z nacionalno ustavo?

Ali je treba člen 2 in člen 4(2) v povezavi s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU ter načelom pravice do sodnega varstva in členom 267 PDEU razlagati tako, da je mogoče vsebino pojma ustavne identitete države članice v delu, v katerem se nanaša na pravico do sodnega varstva, določiti zavezujoče za sodišče države članice, ki odloča na zadnji stopnji, le v okviru dialoga tega sodišča ali drugih nacionalnih sodišč (npr. ustavno sodišče) s Sodiščem v okviru uporabe postopka predhodnega odločanja?

Ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 267 PDEU in splošno načelo pravice do sodišča, ki je predhodno ustanovljeno z zakonom, razlagati tako, da sodišče države članice, ki odloča na zadnji stopnji, zavrne predlog za odstop spisa v zadevi, če tak predlog vloži oseba, ki je bila na podlagi nacionalne zakonodaje na sodniško mesto imenovana v okoliščinah, ki so vodile do ustanovitve sodišča, ki ne izpolnjuje zahtev po neodvisnosti in nepristranskosti, ter ni sodišče, ustanovljeno z zakonom, ne da bi bilo treba predhodno izčrpati postopek, na katerega se nanaša vprašanje za predhodno odločanje v zadevi C-508/19 ali sodba Sodišča z dne 19. novembra 2019, A.K. in drugi (C-585/18, C-624/18 in C- 625/18)?