1

Evropska komisija s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Slovaška republika s tem, da ni pripravila akcijskih načrtov, in s tem, da Komisiji ni sporočila povzetkov akcijskih načrtov za glavne ceste in glavne železniške proge, ki so navedene v prilogi k tej sodbi, ni izpolnila obveznosti iz člena 8(2) in člena 10(2) Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 7, str. 101) v povezavi s Prilogo VI k tej direktivi.

2

Člen 3 Direktive 2002/49, naslovljen „Opredelitve“, določa:

„V tej direktivi pomenijo:

[…]

[…]

[…]“

3

Člen 8 te direktive, naslovljen „Akcijski načrti“, določa:

„[…]

2.   Države članice zagotovijo, da najkasneje do 18. julija 2013 pristojni organi pripravijo akcijske načrte, ki bodo obravnavali predvsem prednostne naloge, ki se jih lahko ugotovi s preseganjem katere koli mejne vrednosti ali z drugimi merili, ki jih izberejo države članice za strnjena naselja, glavne ceste, kot tudi za glavne železnice znotraj njihovih ozemelj.

[…]

5.   Akcijski načrti se v primeru pomembnejšega dogajanja, ki bi utegnilo vplivati na obstoječe razmere na področju hrupa, pregledajo in, če je potrebno, popravijo, in to vsaj vsakih pet let po datumu njihove odobritve.

[…]

7.   Države članice zagotovijo, da se o predlogih za akcijske načrte posvetujejo z javnostjo, ji dajo pravočasne in učinkovite priložnosti za sodelovanje pri pripravi in pregledu akcijskih načrtov, da se rezultati tega sodelovanja upoštevajo, in da je javnost obveščena o sprejetih odločitvah. Predvideti je treba razumne časovne okvire, da ima javnost dovolj časa za sodelovanje v vsaki fazi.

Če se zahteva po sodelovanju javnosti pojavi istočasno v tej direktivi in katerikoli drugi zakonodaji [Unije], lahko države članice predvidijo skupne postopke, da se izognejo podvajanju.“

4

Člen 10, naslovljen „Zbiranje in objava podatkov s strani držav članic in Komisije“, v odstavku 2 določa:

„Države članice zagotovijo, da se informacije iz strateških kart hrupa in povzetki akcijskih načrtov, kot je navedeno v Prilogi VI, pošljejo Komisiji v šestih mesecih od datumov, določenih v členih 7 in 8.“

5

Priloga V k tej direktivi določa minimalne zahteve za akcijske načrte.

6

Priloga VI k tej direktivi določa podatke, ki jih je treba posredovati Komisiji, med drugim tudi za glavne ceste, železniške proge in glavna letališča, „[v] povzetku akcijskega načrta, ki vsebuje vse pomembne vidike iz Priloge V[…] in ki naj ne obsega več kot deset strani“.

7

Slovaški organi so 25. junija 2010 Komisiji prek elektronskega portala ReportNet evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja (Eionet) sporočili seznam strnjenih naselij, glavnih cest, glavnih železniških prog in glavnih letališč, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2002/49. Ta seznam so 16. januarja 2014 posodobili v zvezi z glavnimi železniškimi progami.

8

Službe Komisije so 27. marca 2015 po prvi izmenjavi dopisov slovaškim organom v okviru postopka EU Pilot 7453/15/ENVI poslale zahtevo v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/49.

9

Slovaški organi so na to zahtevo odgovorili 26. maja 2015, 24. julija 2015 pa so posodobili podatke o strnjenih naseljih in glavnih cestah.

10

Komisija je 29. aprila 2016 Slovaški republiki poslala uradni opomin, v katerem je ugotovila več neizpolnitev obveznosti, ki jih ima ta država članica na podlagi Direktive 2002/49, in sicer zlasti obveznosti iz člena 8(2), da pripravi akcijske načrte, in obveznosti iz člena 10(2) v povezavi s prilogama V in VI k navedeni direktivi, da ji posreduje povzetke teh akcijskih načrtov.

11

Slovaška republika je na ta uradni opomin odgovorila z dopisom z dne 17. junija 2016.

12

Komisija je 15. junija 2017, potem ko je preučila ta odgovor in naknadno posredovane informacije, Slovaški republiki poslala obrazloženo mnenje. V tem mnenju je med drugim ugotovila, da ta država članica v nasprotju s členom 8(2) in (4) Direktive 2002/49 v povezavi s Prilogo V k tej direktivi ni pripravila akcijskih načrtov za 462 glavnih cest in šestnajst glavnih železniških prog ter da za navedene glavne ceste in glavne železniške proge v nasprotju s členom 10(2) v povezavi s prilogama V in VI k tej direktivi ni predložila povzetkov akcijskih načrtov. Komisija je Slovaški republiki določila rok dveh mesecev od prejema navedenega mnenja, da sprejme potrebne ukrepe za odpravo teh neizpolnitev obveznosti.

13

Slovaška republika je v dopisu z dne 24. julija 2017 navedla, da se ni mogla v celoti in pravočasno uskladiti z obveznostmi, ki izhajajo iz Direktive 2002/49, ker upravljavci cest in prevozniki v železniškem prometu niso izpolnili svojih zakonskih obveznosti v predpisanem roku. Ta država članica je poleg tega Komisiji pojasnila, da je v pripravi 17 akcijskih načrtov za glavne ceste.

14

Slovaški organi so 21. avgusta in 10. septembra 2020 v omrežje Eionet posredovali nove informacije, ki so se nanašale na glavne ceste in glavne železniške proge.

15

Ker je Komisija menila, da Slovaška republika ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi členov 8(2) in 10(2) navedene direktive v povezavi s Prilogo VI k tej direktivi, je vložila to tožbo.

16

Čeprav Komisija priznava, da je Slovaška republika po začetku postopka dosegla nek napredek pri izvajanju Direktive 2002/49, trdi, da ta država članica ni izpolnila svoje obveznosti, da ji v skladu s členom 10(2) Direktive 2002/49 v povezavi s Prilogo VI k tej direktivi posreduje povzetke akcijskih načrtov za 445 glavnih cest zunaj strnjenih naselij in šestnajst glavnih železniških prog zunaj strnjenih naselij. Ker ni bilo navedeno nasprotno, Komisija iz tega sklepa, da Slovaška republika ni pripravila akcijskih načrtov za te odseke in da torej ni izpolnila obveznosti, ki jo ima na podlagi člena 8(2) te direktive.

17

Slovaška republika priznava, da je z zamudo izpolnila obveznosti iz člena 8(2) in člena 10(2) Direktive 2002/49. Vendar meni, da je ta tožba postala brezpredmetna.

18

Potem ko je Slovaška republika Komisiji 10. septembra 2020 poslala dokument z naslovom „Akcijski načrt za zaščito pred hrupom, ki izvira iz nekaterih glavnih železniških prog, ki jih upravlja nacionalna železniška družba (ŽSR) in so delujoče leta 2011 – Povzetek“ z datumom julij 2013 in 31. decembra 2020 dokument z naslovom „Akcijski načrt za zaščito pred hrupom, ki izvira iz nekaterih glavnih cest, ki jih upravlja slovaška uprava za ceste (SSC), na podlagi razmer v letu 2011 – Povzetek“ z datumom november 2020, naj namreč zatrjevane neizpolnitve obveznosti ne bi bile več podane.

19

Komisija v fazi replike izpodbija upoštevnost teh dokumentov. V teh dokumentih naj bi bila namreč omenjena javna posvetovanja, opravljena leta 2020. Ker morajo biti javna posvetovanja v skladu s členom 8(7) Direktive 2002/49 opravljena pred sprejetjem akcijskih načrtov, se ti dokumenti torej ne morejo nanašati na akcijske načrte za obdobje med letoma 2013 in 2018. Verjetno naj bi šlo za nedavno nastale dokumente, ki se nanašajo na pretekli položaj. Iz sistematične razlage določb Direktive 2002/49 pa naj bi izhajalo, da je treba akcijski načrt sprejeti pravočasno, da bi se pokrilo prihodnje obdobje. Natančneje, iz sistema obveznosti, uvedenega z navedeno direktivo, zlasti iz člena 8(5) te direktive, naj bi izhajalo, da se najpozneje po petih letih akcijski načrti pregledajo in po potrebi popravijo. Zato se s tem, da se leta 2020 sprejme akcijski načrt, ki bi moral biti pripravljen leta 2013, ni mogoče uskladiti z obveznostmi iz Direktive 2002/49. Če bi bilo mogoče akcijske načrte sprejeti po poteku obdobja, na katero se nanašajo, Direktiva 2002/49 ne bi imela polnega učinka.

20

Komisija dodaja, da je treba vprašanje, ali je Slovaška republika izpolnila obveznosti iz členov 8(2) in 10(2) Direktive 2002/49, vsekakor presojati glede na položaj, kakršen je bil ob izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, to je v obravnavani zadevi 15. avgusta 2017. Vendar naj ne bi bilo sporno, da Slovaška republika do tega dne še vedno ni pripravila akcijskih načrtov za 445 glavnih cest in šestnajst glavnih železniških prog.

21

Slovaška republika zavrača to trditev Komisije, za katero meni, da ni logična in da je nejasna. Iz Direktive 2002/49 naj bi izhajalo, da bi se morali akcijski načrti, ki jih je bila ta država članica dolžna pripraviti za šestnajst glavnih železniških prog in za 445 glavnih cest pred 18. julijem 2013, opreti na podatke iz leta 2011 in zajemati ukrepe za leta od 2013 do 2018. Slovaška republika naj bi to obveznost izpolnila naknadno. Zahteve, ki jih je Komisija navedla v repliki, naj bi v praksi pripeljale do tega, da bi se morala Slovaška republika odpovedati izpolnjevanju, čeprav šele naknadnem, obveznosti iz člena 8(2) Direktive 2002/49, na katero se nanaša ta tožba, ob tem pa bi se ji naložilo, naj izpolni drugo obveznost, in sicer obveznost iz člena 8(5) Direktive 2002/49, zaradi neizpolnitve katere zoper njo ni bila vložena nobena tožba. Povedano drugače, trditve Komisije naj bi pomenile, da če država članica svojih obveznosti ne izpolni v roku, določenem s to direktivo, tega nikoli ne bi mogla storiti.

22

Slovaška republika meni, da če Komisija Slovaški republiki v repliki očita kršitev obveznosti pravočasne izvedbe javnega posvetovanja glede akcijskih načrtov iz člena 8(7) Direktive 2002/49 in kršitev obveznosti pregleda ali popravka akcijskih načrtov najpozneje pet let po datumu njihove odobritve, ki je določena v členu 8(5) Direktive 2002/49, so ti očitki nedopustni.

23

Slovaška republika poleg tega najprej navaja, da čeprav so bili akcijski načrti, na katere se nanaša tožba, dokončani šele leta 2020, to ne pomeni, da po letu 2013 glede zadevnih glavnih cest in železniških prog ni bil sprejet noben ukrep za zmanjšanje hrupa. V zvezi s tem navaja več ukrepov za posodobitev železniških prog in ukrepov, ki se neposredno nanašajo na zmanjšanje virov hrupa.

24

Dalje, Slovaška republika naj bi bila tudi popolnoma seznanjena s svojimi obveznostmi, ki izhajajo iz člena 8(5) Direktive 2002/49. Trdi, da je v skladu s to določbo pripravila in Komisiji posredovala več povzetkov akcijskih načrtov, v katerih je bil upoštevan položaj leta 2016.

25

Nazadnje Slovaška republika poudarja, da še zdaleč ni bila edina država članica, ki je zamujala pri izpolnjevanju obveznosti iz člena 8(2) in člena 10(2) Direktive 2002/49.

26

Iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba obstoj neizpolnitve obveznosti presojati glede na položaj države članice, kakršen je bil ta ob izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, tako da naknadnih sprememb Sodišče ne sme upoštevati (glej sodbo z dne 27. januarja 2021, Komisija/Avstrija (DDV – Potovalne agencije), C‑787/19, neobjavljena, EU:C:2021:72, točka 34 in navedena sodna praksa).

27

V obravnavanem primeru Slovaška republika ne izpodbija tega, da na dan izteka roka, določenega v obrazloženem mnenju, to je 15. avgusta 2017, ni pripravila akcijskih načrtov za glavne ceste in glavne železniške proge, ki so navedene v prilogi k tej sodbi, niti ni Komisiji sporočila povzetkov teh akcijskih načrtov.

28

Slovaška republika ne izpodbija, da je dokumenta, naslovljena „Akcijski načrt za zaščito pred hrupom, ki izvira iz nekaterih glavnih železniških prog, ki jih upravlja nacionalna železniška družba (ŽSR) in so delujoče leta 2011 – Povzetek“ in „Akcijski načrt za zaščito pred hrupom, ki izvira iz nekaterih glavnih cest, ki jih upravlja slovaška uprava za ceste (SSC), na podlagi razmer v letu 2011 – Povzetek“ Komisiji poslala 10. septembra oziroma 31. decembra 2020, to je po poteku roka, določenega v obrazloženem mnenju. V zvezi s prvim od teh dokumentov poleg tega pojasnjuje, da je bila navedba leta 2013 (glej točko 18 te sodbe) v tem dokumentu ohranjena, ker bi ta dokument prvotno moral biti pripravljen leta 2013. Vendar potrjuje, da je bil tudi ta dokument končan šele leta 2020, po javnem posvetovanju.

29

Iz tega sledi, da v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 26 te sodbe, ta dokumenta nista upoštevna za presojo obstoja zatrjevanih neizpolnitev obveznosti na ta datum.

30

Poleg tega je treba ugotoviti, da trditev Slovaške republike v zvezi z nedopustnostjo nekaterih trditev Komisije temelji na napačnem razumevanju vloge te institucije.

31

Kot namreč poudarja sama Slovaška republika, Komisija Sodišču ne predlaga, naj ugotovi neizpolnitev drugih obveznosti od tistih, ki so določene v členu 8(2) in členu 10(2) Direktive 2002/49.

32

Komisija se je v resnici sklicevala na obveznosti popravka akcijskih načrtov in posvetovanja z javnostjo glede predlogov akcijskih načrtov, določenih v členu 8(5) in (7) te direktive, zgolj v okviru dokumentov, navedenih v točki 28 te sodbe, in to zlasti zato, da bi dokazala, da so bili ti dokumenti sprejeti nedavno in vsekakor po izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, česar Slovaška republika v okviru tega postopka ni izpodbijala.

33

Ker zadnjenavedena poudarja, da še zdaleč ni bila edina država članica, ki je zamujala pri izpolnjevanju obveznosti iz člena 8(2) in člena 10(2) Direktive 2002/49, je dovolj spomniti, da je Sodišče že večkrat razsodilo, da država članica neizpolnitve obveznosti iz Pogodbe DEU ne more upravičiti z okoliščino, da tudi druge države članice niso izpolnile in ne izpolnjujejo svojih obveznosti (sodba z dne 18. novembra 2010, Komisija/Španija, C‑48/10, neobjavljena, EU:C:2010:704, točka 33 in navedena sodna praksa).

34

V teh okoliščinah je treba tožbi ugoditi.

35

Glede na vse navedeno je treba ugotoviti, da Slovaška republika s tem, da po eni strani ni pripravila akcijskih načrtov za glavne ceste in glavne železniške proge, ki so navedene v prilogi k tej sodbi, in po drugi strani Komisiji ni sporočila povzetkov navedenih akcijskih načrtov, ni izpolnila obveznosti iz člena 8(2) oziroma člena 10(2) Direktive 2002/49 v povezavi s Prilogo VI k tej direktivi.

36

V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker je Komisija predlagala, naj se Slovaški republiki naloži plačilo stroškov, in ker ta s svojimi razlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo: