Združeni zadevi C‑584/20 P in C‑621/20 P

Evropska komisija

proti

Landesbank Baden‑Württemberg in Enotnemu odboru za reševanje

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 15. julija 2021

„Pritožba – Bančna unija – Enotni mehanizem za reševanje (EMR) – Enotni sklad za reševanje (ESR) – Izračun predhodnih prispevkov za leto 2017 – Avtentifikacija sklepa Enotnega odbora za reševanje (EOR) – Obveznost obrazložitve – Zaupni podatki – Zakonitost Delegirane uredbe (EU) 2015/63“

Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Načelo kontradiktornosti – Spoštovanje v okviru sodnega postopka – Obseg – Tožbeni razlog, ki ga sodišče preizkusi po uradni dolžnosti – Neobstoj avtentifikacije sklepa Enotnega odbora za reševanje (EOR) o določitvi predhodnih prispevkov v Enotni sklad za reševanje (ESR) – Neobstoj poziva strankam, naj predložijo stališča v zvezi s tem tožbenim razlogom – Kršitev navedenega načela

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)

(Glej točke od 56 do 60, od 66 do 71 in 77.)
Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Sklep Enotnega odbora za reševanje (EOR) o določitvi predhodnih prispevkov v Enotni sklad za reševanje (ESR) – Neobstoj potrebe, da se v tem sklepu navedejo vsi elementi, ki omogočajo preveritev točnosti izračuna prispevkov – Tehtanje obveznosti obrazložitve s splošnim načelom varovanja poslovne skrivnosti zadevnih institucij – Zakonitost določb Uredbe 2015/63, ki se nanašajo na metodo izračuna predhodnih prispevkov v ESR

(člen 296, odstavek 2, PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/59; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 806/2014; Uredba Komisije 2015/63, členi od 4 do 7 in 9 ter Priloga I)

(Glej točke od 102 do 105, 109, od 120 do 122, 124, 128, 130, od 137 do 140, in 142.)
Ničnostna tožba – Razlogi – Bistvena kršitev postopka – Neobstoj avtentifikacije sklepa Enotnega odbora za reševanje (EOR) o določitvi predhodnih prispevkov v Enotni sklad za reševanje (ESR) – Sodni preizkus po uradni dolžnosti

(člen 263 PDEU)

(Glej točko 152.)
Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Sklep Enotnega odbora za reševanje (EOR) o določitvi predhodnih prispevkov v Enotni sklad za reševanje (ESR) – Sporočilo EOR, ki je omejeno na del upoštevnih informacij, ki jih je bilo mogoče posredovati, ne da bi bila s tem kršena poslovna skrivnost zadevnih institucij – Nezadostna obrazložitev – Razglasitev ničnosti sklepa

(člen 296, odstavek 2, PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/59; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 806/2014; Uredba Komisije 2015/63)

(Glej točke od 168 do 172 in točko 2 izreka.)
Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki – Omejitev s strani Sodišča – Sklep Enotnega odbora za reševanje (EOR) o določitvi predhodnih prispevkov v Enotni sklad za reševanje (ESR) – Ohranitev učinkov tega sklepa do njegove nadomestitve v razumnem roku – Utemeljitev iz razlogov pravne varnosti

(člen 264, odstavek 2d, PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/59; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 806/2014; Uredba Komisije 2015/63)

(Glej točke od 175 do 178 in točko 3 izreka.)

Povzetek

Sklep Enotnega odbora za reševanje o izračunu predhodnih prispevkov v Enotni sklad za reševanje za leto 2017 se glede Landesbank Baden‑Württemberg razglasi za ničen zaradi nezadostne obrazložitve.

Sodišče je s tem, da je v zvezi s tem prišlo do enakega rezultata kot Splošno sodišče, razveljavilo sodbo Splošnega sodišča, ker je to kršilo načelo kontradiktornosti in ni pravilno presodilo obsega obveznosti obrazložitve.

Enotni odbor za reševanje (EOR) je 11. aprila 2017 v okviru financiranja Enotnega sklada za reševanje (ESR) sprejel sklep o določitvi zneska predhodnih prispevkov, ki jih mora vsaka kreditna institucija plačati v ESR za leto 2017. ( 1 ) Med temi institucijami je bila tudi Landesbank Baden‑Württemberg, nemška kreditna institucija.

Splošno sodišče, ki je odločalo o ničnostni tožbi, ki jo je vložila Landesbank Baden‑Württemberg, je sporni sklep v delu, ki se nanaša na to institucijo, razglasilo za ničen. ( 2 ) Menilo je, da ta sklep ne izpolnjuje zahteve po avtentifikaciji, in je poleg tega v interesu dobrega delovanja pravosodja ugotovilo, da je EOR ta sklep sprejel v nasprotju z obveznostjo obrazložitve. V zvezi s tem je med drugim razsodilo, da sporni sklep ne vsebuje skoraj nobenega elementa za izračun predhodnega prispevka v ESR in da njegova priloga ne vsebuje zadostnih elementov za preveritev pravilnosti tega prispevka.

Sodišče, ki je v velikem senatu odločalo o pritožbah, ki sta ju vložili Komisija (zadeva C‑584/20 P) in EOR (zadeva C‑621/20 P), je razveljavilo sodbo Splošnega sodišča. S tem, da je dokončno odločilo o sporu, je sporni sklep v zvezi z Landesbank Baden‑Württemberg razglasilo za ničen zaradi nezadostne obrazložitve, vendar je kljub temu v zvezi z obsegom zahteve po obrazložitvi takega sklepa uporabilo drugačen pristop od pristopa Splošnega sodišča.

Presoja Sodišča

Na prvem mestu, Sodišče je ugotovilo, da je Splošno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, ker EOR ni dalo možnosti, da učinkovito izrazi stališče o tožbenem razlogu, ki ga je Splošno sodišče preizkusilo po uradni dolžnosti in se je nanašal na neobstoj zadostnega dokaza o avtentifikaciji priloge k spornemu sklepu.

V zvezi s tem je opozorilo, da mora biti predhodni poziv strankam, naj predložijo svoja stališča o tožbenem razlogu, ki ga namerava sodišče Unije preizkusiti po uradni dolžnosti, za zagotovitev učinkovitega spoštovanja načela kontradiktornosti, nanje naslovljen tako, da se jim omogoči, da koristno in učinkovito izrazijo stališče o tem razlogu, vključno s tem, da temu sodišču po potrebi predložijo dokaze, ki so potrebni za to, da lahko ob celotnem poznavanju dejstev, odloči o navedenem razlogu. Zato bi moralo Splošno sodišče stranki obvestiti, da namerava svojo odločitev opreti na tožbeni razlog, ki se nanaša na neobstoj avtentifikacije spornega sklepa, in ju zato pozvati, naj mu predložita trditve, za katere sta menili, da so koristne za odločitev o tem tožbenem razlogu. V obravnavani zadevi pa Splošno sodišče niti pred obravnavo niti na obravnavi EOR dejansko ni dalo možnosti, da koristno in učinkovito izrazi stališče o tem razlogu, zlasti s predložitvijo dokazov v zvezi z avtentifikacijo spornega sklepa.

Ker je Sodišče tako ugotovilo, da je Splošno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, je razsodilo, da je EOR, zlasti z uporabo informacijskega sistema „ARES“, zadostno zagotovil avtentifikacijo spornega sklepa v celoti, tako glede njegovega besedila kot priloge k temu sklepu.

Na drugem mestu, Sodišče se je izreklo o obveznosti obrazložitve, ki jo ima EOR za sprejetje sklepa, kakršen je sporni sklep.

Najprej navaja, da Splošno sodišče ni pravilno presodilo obsega te obveznosti, ker je presodilo, da bi moral EOR v obrazložitvi spornega sklepa navesti elemente, ki Landesbank Baden‑Württemberg omogočajo, da preveri pravilnost izračuna predhodnega prispevka v ESR za leto 2017, ne da bi lahko zaupnost nekaterih od teh elementov vplivala na to obveznost.

Po eni strani ni nujno, da obrazložitev vsake odločitve institucije, organa, urada ali agencije Unije, s katero se zasebnemu gospodarskemu subjektu naloži plačilo denarnega zneska, vsebuje vse elemente, ki njenemu naslovniku omogočajo, da preveri pravilnost izračuna višine tega zneska. Po drugi strani institucije, organi, uradi in agencije Unije na podlagi načela varovanja poslovne skrivnosti kot splošnega načela prava Unije konkurentom zasebnega gospodarskega subjekta ne smejo razkriti zaupnih informacij, ki jih je ta predložil.

Ob upoštevanju logike sistema financiranja ESR in načina izračuna predhodnih prispevkov v ESR, ki temelji zlasti na uporabi zaupnih podatkov v zvezi s finančnim položajem institucij, na katere se ta izračun nanaša, je treba obveznost obrazložitve spornega sklepa uravnotežiti z obveznostjo spoštovanja poslovne skrivnosti teh institucij, ki jo ima EOR. Vendar se ta obveznost ne sme razlagati tako široko, da obveznosti obrazložitve odvzame vsebino. V tem smislu obrazložitev odločbe, s katero je bilo zasebnemu gospodarskemu subjektu naloženo plačilo denarnega zneska, ne da bi mu bili predloženi vsi elementi, na podlagi katerih je mogoče natančno preveriti izračun višine tega denarnega zneska, ne posega v vseh primerih nujno v vsebino obveznosti obrazložitve.

Sodišče je tako ugotovilo, da je v obravnavani zadevi obveznost obrazložitve izpolnjena, če imajo naslovniki sklepa o določitvi predhodnih prispevkov v ESR, čeprav jim niso posredovani podatki, za katere velja poslovna skrivnost, na voljo metodo izračuna, ki jo je uporabil EOR, in zadostne informacije, da v bistvu razumejo, kako se je njihov posamični položaj, glede na položaj vseh drugih zadevnih institucij, upošteval pri izračunu njihovega predhodnega prispevka v ESR.

Dalje, Sodišče ni potrdilo ugotovitve Splošnega sodišča, da je razlog za kršitev obveznosti obrazložitve EOR za del izračuna predhodnih prispevkov v ESR, ki se nanaša na prilagoditev glede na profil tveganja zadevnih institucij, v nezakonitosti nekaterih določb Delegirane uredbe 2015/63. ( 3 )

Sodišče je po tem, ko je podrobno pojasnilo mehanizem prilagajanja predhodnih prispevkov v ESR profilu tveganja, ki ga zagotavlja predvsem uvrstitev zadevnih institucij na podlagi nekaterih vrednosti v „razrede“, ki nazadnje omogoča določitev prilagoditvenega multiplikatorja glede na profil tveganja, pojasnilo, da lahko EOR, ne da bi kršil svojo obveznost spoštovanja poslovne skrivnosti, razkrije mejne vrednosti „razredov“ in z njimi povezane kazalnike. Namen tega razkritja je zadevni instituciji omogočiti, da se prepriča zlasti, da uvrstitev, ki ji je bila dodeljena ob diskretizaciji kazalnikov, dejansko ustreza njenemu gospodarskemu položaju, da je bila ta diskretizacija opravljena v skladu z metodo, določeno v Delegirani uredbi 2015/63 na podlagi verjetnih podatkov, in da so bili upoštevani vsi dejavniki tveganja.

Poleg tega druge faze metode izračuna predhodnih prispevkov v ESR temeljijo na zbirnih podatkih zadevnih institucij, ki se lahko razkrijejo v zbirni obliki, ne da bi bila kršena obveznost spoštovanja poslovne skrivnosti, ki jo ima EOR.

Zato Sodišče ugotavlja, da Delegirana uredba 2015/63 EOR ne preprečuje, da v zbirni in anonimizirani obliki razkrije zadostne informacije, na podlagi katerih lahko institucija razume, kako se je njen posamični položaj, glede na položaj vseh drugih zadevnih institucij, upošteval pri izračunu njenega predhodnega prispevka v ESR. Res je, da obrazložitev, ki temelji na razkritju upoštevnih informacij v zbirni in anonimizirani obliki, vsaki instituciji ne omogoča sistematičnega razkritja morebitne napake EOR pri zbiranju in združevanju upoštevnih podatkov. Zadostuje pa, da se tej instituciji omogoči, da se prepriča, da so bile informacije, ki jih je predložila pristojnim organom, dejansko vključene v izračun njenega predhodnega prispevka v ESR v skladu z upoštevnimi pravili prava Unije, in da se na podlagi njenega splošnega poznavanja finančnega sektorja ugotovi morebitna uporaba informacij, ki niso verjetne ali so očitno napačne, ter za ugotovitev, ali je treba zoper sklep EOR o določitvi njenega predhodnega prispevka v ESR vložiti ničnostno tožbo. Vendar Sodišče pojasnjuje, da ta pristop v zvezi z obrazložitvijo sklepa, kakršen je sporni sklep, ne posega v možnost sodišč Unije, da za izvajanje učinkovitega sodnega nadzora v skladu z zahtevami iz člena 47 Listine od EOR zahtevata predložitev podatkov, s katerimi bi bilo mogoče utemeljiti izračune, katerih pravilnost se izpodbija pred njima, tako da po potrebi zagotovita zaupnost teh podatkov.

Nazadnje, Sodišče je razsodilo, da sporni sklep ni zadostno obrazložen, ker so se elementi, ki so v njem navedeni, in elementi, ki so bili na spletnem mestu EOR na voljo na datum tega sklepa, nanašali le na del upoštevnih informacij, ki bi jih EOR lahko sporočil, ne da bi kršil poslovno skrivnost. Natančneje, niti priloga k temu sklepu niti spletno mesto EOR nista vsebovala podatkov v zvezi z mejnimi vrednostmi vsakega „razreda“ in z njimi povezanimi vrednostmi kazalnikov. Zato se sporni sklep razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na Landesbank Baden‑Württemberg.

( 1 ) Sklep EOR o izračunu predhodnih prispevkov v Enotni sklad za reševanje za leto 2017 (SRB/ES/SRF/2017/05), sprejet na izvršni seji 11. aprila 2017 (v nadaljevanju: sporni sklep).

( 2 ) Sodba z dne 23. septembra 2020, Landesbank Baden-Württemberg/EOR (T‑411/17, EU:T:2020:435).

( 3 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/63 z dne 21. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja (UL 2015, L 11, str. 44). Splošno sodišče je v izpodbijani sodbi ugotovilo nezakonitost členov od 4 do 7 in 9 ter Priloge I k tej uredbi, ki se nanašajo na metodo izračuna predhodnih prispevkov v ESR.