|
2.8.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 310/8 |
Sklep Sodišča (deveti senat) z dne 5. maja 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal du travail de Liège – Belgija) – VT/Centre public d'action sociale de Líège (CPAS)
(Zadeva C-641/20) (1)
(Predhodno odločanje - Območje svobode, varnosti in pravice - Direktiva 2008/115/ES - Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav - Odločba o vrnitvi - Pravno sredstvo - Začasna pravica do prebivanja in pravica do socialne pomoči v času odločanja o pravnem sredstvu)
(2021/C 310/09)
Jezik postopka: francoščina
Predložitveno sodišče
Tribunal du travail de Liège
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: VT
Tožena stranka: Centre public d'action sociale de Liège (CPAS)
Izrek
Člena 7 in 13 Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav v povezavi s členom 19(2) in členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter člen 14(1)(b) navedene direktive je treba razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni zakonodaji, ki ne določa odložilnega učinka po samem zakonu za pravno sredstvo, ki ga je vložil državljan tretje države zoper odločbo o vrnitvi v smislu člen 3, točka 4, navedene direktive, ki je bila izdana po tem, ko mu je pristojni organ odvzel status begunca na podlagi člena 11 Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite, in posledično ne podeljuje začasne pravice do prebivanja in do zagotavljanja osnovnih pogojev za bivanje do odločitve o tem pravnem sredstvu v izjemnem primeru, ko je lahko ta državljan, ki ima hudo bolezen, zaradi izvršitve te odločbe izpostavljen resnemu tveganju za hudo in nepopravljivo poslabšanje zdravstvenega stanja. V tem okviru mora nacionalno sodišče, ki odloča o sporu, katerega izid je povezan z morebitno odložitvijo učinkov odločbe o vrnitvi, šteti, da ima pravno sredstvo zoper to odločbo odložilni učinek po samem zakonu, če vsebuje trditve, ki niso očitno neutemeljene in s katerimi se želi dokazati, da bi bil državljan tretje države zaradi izvršitve te odločbe izpostavljen resnemu tveganju za hudo in nepopravljivo poslabšanje svojega zdravstvenega stanja.