1.

Pravo Unije, zlasti načelo pravne varnosti, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da nacionalno sodišče ne uporabi določbe nacionalnega prava, v skladu s katero lahko spremeni nepošten pogoj v pogodbi, sklenjeni med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom, v položaju, v katerem ta določba, za katero je bilo s sodbo z dne 14. junija 2012, Banco Español de Crédito (C-618/10, EU:C:2012:349) ugotovljeno, da je v nasprotju s členom 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, v času sklenitve te pogodbe še ni bila predmet zakonodajne spremembe v skladu s to sodbo.

2.

Načelo pravne varnosti je treba razlagati tako, da nacionalnemu sodišču, ki je ugotovilo, da je pogodbeni pogoj nepošten v smislu člena 3 Direktive 93/13, ne dovoljuje, da spremeni vsebino tega pogoja, tako da mora to sodišče zavrniti njegovo uporabo. Vendar člena 6 in 7 navedene direktive ne nasprotujeta temu, da nacionalno sodišče takšen pogoj nadomesti z dispozitivno določbo nacionalnega prava, če zadevna posojilna pogodba v primeru odprave navedenega nepoštenega pogoja ne more obstati in lahko zaradi razglasitve ničnosti celotne pogodbe za potrošnika nastanejo posebej škodljive posledice, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.