1.

Člen 3(1)(a) v povezavi s členoma 6 in 7 Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 je treba razlagati tako, da ima potnik leta s prestopanjem, ki je sestavljen iz dveh delov leta in ki je bil predmet enotne rezervacije pri prevozniku Skupnosti, z odhodom z letališča na ozemlju države članice v namembno letališče v tretji državi prek drugega letališča te tretje države pravico do odškodnine od letalskega prevoznika tretje države, ki je opravil ta celoten let v imenu tega prevoznika Skupnosti, če je ta potnik prispel na končni namembni kraj z več kot triurno zamudo, ki je nastala v drugem delu navedenega leta.

2.

Pri preučitvi drugega vprašanja za predhodno odločanje ni bil ugotovljen noben element, ki bi lahko vplival na veljavnost Uredbe št. 261/2004 glede na načelo mednarodnega običajnega prava, v skladu s katerim ima vsaka država popolno in izključno suverenost nad svojim zračnim prostorom.