Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 20. septembra 2022 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Cour de cassation – Francija) – kazenska postopka zoper VD (C-339/20), SR (C-397/20)

(Združeni zadevi C-339/20 in C-397/20) (1)

(Predhodno odločanje - Enotni trg za finančne storitve - Zloraba trga - Trgovanje na podlagi notranjih informacij - Direktiva 2003/6/ES - Člen 12(2)(a) in (d) - Uredba (EU) št. 596/2014 - Člen 23(2)(g) in (h) - Nadzorna in preiskovalna pooblastila organa za finančne trge (AMF) - Cilj v splošnem interesu, da se zavaruje integriteta finančnih trgov Evropske unije in zaupanje javnosti v finančne instrumente - Možnost AMF, da zahteva zapise podatkov o prometu, ki jih ima operater elektronskih komunikacijskih storitev - Obdelava osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij - Direktiva 2002/58/ES - Člen 15(1) - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Členi 7, 8 in 11 ter 52(1) - Zaupnost komunikacij - Omejitve - Zakonodaja, ki določa, da operaterji elektronskih komunikacijskih storitev splošno in neselektivno hranijo podatke o prometu - Možnost nacionalnega sodišča, da omeji časovne učinke ugotovitve neveljavnosti glede nacionalnih zakonodajnih določb, ki niso združljive s pravom Unije - Izključitev)

(2022/C 424/03)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour de cassation

Stranki v kazenskih postopkih v glavni stvari

VD (C-339/20), SR (C-397/20)

Izrek

Člen 12(2)(a) in (d) Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) in člen 23(2)(g) in (h) Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES v povezavi s členom 15(1) Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009, ter glede na člene 7, 8 in 11 ter člen 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah

2.	je treba razlagati tako, da

3.	nasprotujejo zakonskim ukrepom, ki preventivno zaradi boja proti kaznivim dejanjem zlorabe trga, katerih del je trgovanje na podlagi notranjih informacij, določajo splošno in neselektivno hrambo podatkov o prometu za eno leto od datuma nastanka zapisa.

Pravo Unije je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da nacionalno sodišče časovno omeji učinke ugotovitve neveljavnosti, ki jo mora v skladu z nacionalnim pravom podati glede nacionalnih določb, ki na eni strani operaterjem elektronskih komunikacijskih storitev nalagajo splošno in neselektivno hrambo podatkov o prometu, na drugi strani pa omogočajo posredovanje takih podatkov organu, pristojnemu za finančno področje, brez predhodnega dovoljenja sodišča ali neodvisnega upravnega organa, zaradi nezdružljivosti teh določb s členom 15(1) Direktive 2002/58, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136, v povezavi z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Dopustnost dokazov, pridobljenih na podlagi nacionalnih zakonodajnih določb, ki niso združljive s pravom Unije, v skladu z načelom procesne avtonomije držav članic spada v okvir nacionalnega prava, pod pogojem, da se spoštujeta zlasti načeli enakovrednosti in učinkovitosti.

(1) UL C 359, 26.10.2020.