1.

Člen 11(1) (d) Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, je treba razlagati tako, da ta člen – tudi če se je izkoristila možnost uporabe odstopanja iz člena 11(4) te direktive – nasprotuje ureditvi države članice, v skladu s katero je glede državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, za dodelitev stanovanjske pomoči določen pogoj, da ti na način, ki je predpisan s to ureditvijo, dokažejo osnovno znanje jezika te države članice, če ta stanovanjska pomoč pomeni „osnovni prejemek“ v smislu zadnjenavedene določbe, kar mora presoditi predložitveno sodišče.

2.

Ureditev države članice, ki se brez razlikovanja uporablja za vse državljane tretjih držav in v skladu s katero je glede državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, za dodelitev stanovanjske pomoči določen pogoj, da ti na način, ki je predpisan s to ureditvijo, dokažejo osnovno znanje jezika te države članice, ne spada na področje uporabe Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost.

3.

Če je bila izkoriščena možnost uporabe odstopanja iz člena 11(4) Direktive 2003/109, se člen 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ne uporablja, kadar gre za ureditev države članice, v skladu s katero je glede državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, za dodelitev stanovanjske pomoči določen pogoj, da ti na način, ki je predpisan s to ureditvijo, dokažejo osnovno znanje jezika te države članice, če ta stanovanjska pomoč ni „osnovni prejemek“ v smislu tega člena 11(4). Če navedena stanovanjska pomoč je tak osnovni prejemek, člen 21 Listine o temeljnih pravicah v delu, v katerem prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi etničnega porekla, ne nasprotuje taki ureditvi.