Zadeva T‑715/19

Lukáš Wagenknecht

proti

Evropskemu svetu

Sklep Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 17. julija 2020

„Tožba zaradi nedelovanja – Zaščita finančnih interesov Unije – Boj proti goljufijam – Zasedanje Evropskega sveta – Večletni finančni okvir – Finančna uredba – Domnevno navzkrižje interesov predstavnika Češke republike na zasedanju Evropskega sveta – Domnevno neukrepanje Evropskega sveta – Člen 130 Poslovnika – Pravni interes – Procesno upravičenje – Stališče Evropskega sveta – Konec nedelovanja – Nedopustnost – Člen 15(2) PEU – Tožba, ki je očitno brez pravne podlage“

  1. Tožba zaradi nedelovanja – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Opustitev Evropskega sveta, da predsednika vlade države članice izključi iz zasedanj te institucije – Tožba, ki jo je vložil član senata zadevne države članice – Neobstoj neposrednega in posamičnega nanašanja – Nedopustnost

    (člen 265, tretji odstavek, PDEU)

    (Glej točke od 25 do 27.)

  2. Tožba zaradi nedelovanja – Oblikovanje stališča v smislu člena 265, drugi odstavek, PDEU pred vložitvijo tožbe – Pojem – Zavrnitev ukrepanja v skladu s pozivom k ukrepanju – Vključitev

    (člen 265, drugi odstavek, PDEU)

    (Glej točke od 29 do 32.)

  3. Tožba zaradi nedelovanja – Obveznost ukrepanja, ki jo ima Evropski svet – Obveznost izključitve predsednika vlade države članice iz zasedanj te institucije ob obstoju domnevnega navzkrižja interesov – Neobstoj

    (člen 15(2) PDEU; člen 265, tretji odstavek, PDEU)

    (Glej točke od 34 do 37.)

Povzetek

Splošno sodišče je v sklepu z dne 17. julija 2020, Wagenknecht/Evropski svet (T‑715/19), odločilo, da je nedopustna in vsekakor očitno neutemeljena tožba zaradi nedelovanja, ki jo je vložil član senata Češke republike in s katero je ta predlagal, naj se ugotovi, da Evropski svet predsednika vlade te države članice nezakonito ni izključil iz zasedanj Evropskega sveta zaradi domnevnega navzkrižja interesov.

V obravnavani zadevi je Lukáš Wagenknecht (v nadaljevanju: tožeča stranka), član senata Češke republike, 5. junija 2019 od Evropskega sveta zahteval, naj predsednika vlade te države članice, Andreja Babiša, izključi iz zasedanj Evropskega sveta o pogajanjih glede finančne perspektive. ( 1 ) Ta zahteva je temeljila na domnevnem navzkrižju interesov Andreja Babiša, ki naj bi bilo domnevno posledica njegovih osebnih in družinskih interesov v podjetjih skupine Agrofert, ki deluje predvsem na kmetijsko-živilskem področju, ker naj bi ta podjetja prejemala subvencije iz proračuna Evropske unije.

Evropski svet je 24. junija 2019 odgovoril na poziv k ukrepanju in tožeči stranki pojasnil, da ker je v Pogodbi DEU ( 2 ) nedotakljivo predpisana sestava Evropskega sveta, ne more po prostem preudarku odločiti niti tega, kdo mora biti predstavnik vsake države članice v tej instituciji, niti tega, koga – voditelja države ali voditelja vlade – je treba povabiti na zasedanje Evropskega sveta. V teh okoliščinah predsednika vlade Češke republike ni mogel izključiti iz zahtevanih zasedanj. Tožeča stranka je 2. julija 2019 v elektronskem sporočilu zaprosila za pojasnila o tem odgovoru. Odgovora na to elektronsko sporočilo ni prejela. Nato je na podlagi člena 265 PDEU vložila tožbo, s katero predlaga ugotovitev nedelovanja Evropskega sveta, ker je ta institucija nezakonito opustila ukrepanje v odgovor na poziv k ukrepanju.

Na prvem mestu, Splošno sodišče je opozorilo, da mora tožeča stranka, da bi bila njena tožba zaradi nedelovanja ( 3 ) dopustna, dokazati, da bi bila naslovnica akta, ki naj ga tožena institucija domnevno ne bi sprejela v zvezi z njo, ali da bi se navedeni akt nanjo neposredno in posamično nanašal podobno kot na naslovnika takega akta. Dokazati mora tudi pravni interes, katerega obstoj predpostavlja, da ima lahko od izida te tožbe osebno korist. V obravnavani zadevi je Splošno sodišče ugotovilo, da akt, katerega sprejetje je tožeča stranka zahtevala od Evropskega sveta, ne bi bil akt, ki bi ga ta institucija naslovila na tožečo stranko, temveč odločba, katere naslovnik bi bil predsednik češke vlade. Poleg tega je Splošno sodišče poudarilo, da tudi če se tožeča stranka sklicuje na svoj status člana senata Češke republike, da bi delovala v splošnem interesu, mora vseeno dokazati obstoječ in dejanski osebni interes za ugotovitev zatrjevanega nedelovanja Evropskega sveta. Ker pa tožeča stranka takega interesa ni dokazala, pogoj v zvezi z neposrednim in posamičnim nanašanjem nanjo glede na ukrepe, ki jih je zahtevala od Evropskega sveta, nikakor ni bil izpolnjen.

Na drugem mestu, Splošno sodišče je opozorilo, da se člen 265 PDEU nanaša na nedelovanje zaradi opustitve sprejetja odločitve ali oblikovanja stališča, in ne na sprejetje akta, ki ni tisti, ki so ga želele ali za potrebnega ocenile zadevne osebe. Splošno sodišče je tako presodilo, da je tožba zaradi nedelovanja, ki jo je vložila tožeča stranka, nedopustna, ker je Evropski svet jasno navedel razloge, iz katerih ni mogel ukrepati v zahtevani smeri. S tem stališčem je bilo odpravljeno nedelovanje in taka zavrnitev je bila potem akt, ki se lahko izpodbija z ničnostno tožbo. ( 4 ) Vendar tožeča stranka ni nameravala vložiti take tožbe. Poleg tega je Splošno sodišče pojasnilo, da elektronskega sporočila tožeče stranke z dne 2. julija 2019 ni mogoče šteti za nov poziv k ukrepanju, v zvezi s katerim Evropski svet pozneje ni ukrepal.

Na tretjem mestu, Splošno sodišče je dodalo, da je tožba vsekakor očitno neutemeljena. Poudarilo je, da Evropski svet nima nobenega manevrskega prostora, kadar voditelje držav ali vlad držav članic povabi na svoja zasedanja. ( 5 ) Države članice so namreč odgovorne za sprejetje nacionalnih ukrepov, vključno z ustavnimi, s katerimi je mogoče ugotoviti, ali jih morajo na zasedanjih Evropskega sveta zastopati njihovi voditelji držav ali njihovi voditelji vlad, in če da, ali obstajajo razlogi, zaradi katerih eden od njiju ne more zastopati svoje države članice. Ta ugotovitev še toliko bolj velja, ker mora Unija spoštovati nacionalno identiteto držav članic, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami. ( 6 ) Zato je Splošno sodišče ugotovilo, da je očitno, da Evropski svet s tem, da je zavrnil ukrepanje na podlagi poziva k ukrepanju, in neodvisno od tega, ali je predstavnik Češke republike v navzkrižju interesov, ni kršil člena 265, tretji odstavek, PDEU.

Na četrtem in zadnjem mestu, v zvezi s trditvami o domnevnem navzkrižju interesov predsednika češke vlade je Splošno sodišče opozorilo, da zakonitost plačil, ki jih Unija v okviru dodeljenih sredstev v svojem imenu in za svoj račun izvede v državah članicah, spada na področje uporabe zakonodaje Unije, ki se uporablja za navedena sredstva.

( 1 ) Zadevna pogajanja o finančni perspektivi so se nanašala na večletni finančni okvir 2021/2027.

( 2 ) Na podlagi člena 15(2) PEU.

( 3 ) Tožba zaradi nedelovanja je predvidena v členu 265 PDEU, ki v tretjem odstavku določa: „Fizične ali pravne osebe se lahko pod pogoji, določenimi v prejšnjih odstavkih, pritožijo pri Sodišču glede tega, da neka institucija, organ, urad ali agencija Unije nanje ni naslovila nobenega drugega akta razen priporočila ali mnenja.“

( 4 ) Na podlagi člena 263 PDEU.

( 5 ) Na podlagi člena 15(2) PEU.

( 6 ) V skladu s členom 4(2) PEU.