Zadeva T‑136/19

Bulgarian Energy Holding EAD in drugi

proti

Evropski komisiji

Sklep Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 14. marca 2022

„Pripravljalni ukrep – Člen 103(3) Poslovnika – Predložitev nezaupnih različic dokumentov“

  1. Sodni postopek – Pripravljalni ukrepi – Predložitev dokumentov, ki so bili Komisiji predloženi v okviru postopka izvajanja člena 102 PDEU – Predlog za zaupno obravnavo – Merila presoje

    (Poslovnik Splošnega sodišča, členi 91(b), 92(3) in 103)

    (Glej točke 4, 5 in od 8 do 10.)

  2. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Obseg – Načeli enakosti orožij in kontradiktornosti – Vključitev – Spoštovanje v okviru sodnega postopka – Obseg – Določitev obravnave zaupnih dokumentov, predloženih na podlagi pripravljalnega ukrepa – Upoštevanje relevantnosti elementov za odločitev o sporu – Tožbeni razlog v zvezi s kršitvijo pravice do obrambe, ki izhaja iz zaupne obravnave teh dokumentov v okviru postopka izvajanja člena 102 PDEU

    (člena 102 in 263 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Poslovnik Splošnega sodišča, členi 91(b), 92(3) in 103(3))

    (Glej točke od 6 do 8.)

  3. Sodni postopek – Obravnavanje zadev pred Splošnim sodiščem – Postopkovna ureditev, ki se uporablja za zaupne podatke ali dokazila, predložene na podlagi pripravljalnega ukrepa – Tehtanje zaupnosti z zahtevami pravice do učinkovitega sodnega varstva – Določitev podatkov, ki se posredujejo drugi stranki – Razkritje zaupne različice zbirnega poročila, ki ga sestavijo zastopniki te stranke – Dostop do zaupnih dokumentov, ki je odvisen od zaveze za nerazkritje v upravnem postopku – Neodločilna okoliščina

    (člen 102 PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, členi 91(b), 92(3) in 103; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27(1) in (2); Obvestilo Komisije 2011/C 308/06, točka 98)

    (Glej točke 11, 20, 32 in 33.)

Povzetek

Evropska komisija je s sklepom z dne 17. decembra 2018 ( 1 ) ugotovila, da so družba Bulgarian Energy Holding EAD (v nadaljevanju: BEH), njena hčerinska družba za oskrbo s plinom Bulgargaz EAD (v nadaljevanju: Bulgargaz) in njena hčerinska za plinsko infrastrukturo Bulgartransgaz EAD (v nadaljevanju: Bulgartransgaz) zlorabljale prevladujoči položaj na trgu oskrbe z zemeljskim plinom v Bolgariji, ker so med 30. julijem 2010 in 1. januarjem 2015 tretjim osebam zavračale dostop do treh plinskih infrastruktur. Zato jim je naložila globo.

Družba BEH in njeni hčerinski družbi (v nadaljevanju: tožeče stranke) so 1. marca 2019 pri Splošnem sodišču vložile tožbo, s katero so primarno predlagale razglasitev ničnosti tega sklepa in podredno zmanjšanje zneska globe, ki jim je bila naložena.

Družbi Overgas Inc., ki se predstavlja kot glavna konkurentka družbe BEH na trgu oskrbe z zemeljskim plinom v Bolgariji, je bila s sklepom z dne 18. novembra 2019 dovoljena intervencija v podporo predlogom Komisije. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, prvič, da je njen položaj na zadevnem trgu odvisen od dostopa do proizvodov in storitev družbe BEH, in drugič, da je kot zainteresirana tretja oseba sodelovala v upravnem postopku, ki se je končal s sprejetjem izpodbijanega sklepa.

Tožeče stranke so v podporo tožbi zoper izpodbijani sklep navedle zlasti tožbeni razlog, ki se nanaša na to, da je Komisija kršila načelo dobrega upravljanja in njihovo pravico do obrambe. V zvezi s tem v bistvu trdijo, da jim Komisija v okviru upravnega postopka, ki se je končal s sprejetjem izpodbijanega sklepa, ni omogočila dostopa oziroma vsaj zadostnega dostopa do dokumentov, ki po njihovem mnenju vsebujejo razbremenilne dokaze. V obravnavani zadevi gre za podrobne zapisnike o osmih sestankih med Komisijo in družbo Overgas, zahteve družbe Overgas za zaupnost v zvezi s temi zapisniki, zaupne različice pripomb, ki jih je družba Overgas predložila po teh osmih sestankih, in zaupno različico poročila, ki so ga zastopniki tožečih strank 28. junija 2018 pripravili v okviru postopka podatkovne sobe (v nadaljevanju: informativno poročilo).

Splošno sodišče je s sklepom o pripravljalnem ukrepu z dne 26. maja 2021, sprejetim na podlagi ustreznega predloga tožečih strank, Komisiji odredilo, naj predloži zadevne dokumente, pri čemer je pojasnilo, da v tej fazi ne bodo posredovani tožečim strankam. Komisija je na to zahtevo pristala 17. junija 2021 s predložitvijo zadevnih dokumentov, pri čemer se je v razmerju do tožečih strank sklicevala na zaupno naravo nekaterih elementov v teh dokumentih.

Splošno sodišče je s tem sklepom po temeljiti analizi, ki se v takih okoliščinah zahteva s členom 103 njegovega poslovnika, odločilo o zaupni naravi elementov, ki jih je navedla Komisija, da bi natančno določilo dokazila in podatke, ki jih je treba posredovati tožečim strankam. S tem namenom je Komisiji odredilo, naj predloži – v razmerju do tožečih strank – nezaupne različice različnih dokumentov izmed prvotno predloženih dokumentov, v katerih naj bodo prikriti samo elementi, za katere je Splošno sodišče ugotovilo, da so ali ostajajo zaupni.

Presoja Splošnega sodišča

Člen 103 Poslovnika Splošnega sodišča določa obravnavo, ki se uporabi za podatke in dokazila, predložene na podlagi pripravljalnega ukrepa, kadar stranka, ki ravna v skladu s tem ukrepom, zaprosi, naj se nekatere od v njih navedenih informacij obravnavajo zaupno v razmerju do druge glavne stranke. V skladu z odstavkom 1 tega člena mora Splošno sodišče v takem primeru preveriti, ali so zadevni podatki ali dokazila pomembni za odločitev o sporu in zaupni. Če je po tej presoji očitno, da nekateri zadevni podatki ali dokazila izpolnjujejo obe merili, mora torej Splošno sodišče uravnotežiti to zaupnost z zahtevami pravice do učinkovitega sodnega varstva, zlasti načela kontradiktornosti, v skladu z odstavkom 2 tega člena.

V zvezi s tem je Splošno sodišče najprej štelo, da so zahteve v zvezi s pravico do učinkovitega sodnega varstva, potrjeno v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, toliko pomembnejše v okoliščinah, kot so te v obravnavani zadevi. Zadevni dokumenti so namreč tisti, ki so bili v upravni spis vloženi, potem ko jih je družba Overgas predložila Komisiji, in do katerih je bil tožečim strankam dostop zaradi zaupnosti že zavrnjen v upravnem postopku. Tožeče stranke pa so morale v takih okoliščinah v okviru tožbe, ki temelji zlasti na tožbenem razlogu, ki se nanaša na kršitev njihove pravice do obrambe, braniti svoje interese, ne da bi poznale te dokumente, v nasprotju z nasprotnima strankama, to je Komisijo in družbo Overgas. Glede na navedeno se je Splošno sodišče oprlo na prerogative, ki so mu podeljene kot sodišču Unije, da bi zagotovilo polno spoštovanje zahtev, ki izhajajo zlasti iz načel kontradiktornosti in enakosti orožij, da bi ugotovilo, da mora v takih okoliščinah tožečim strankam omogočiti največji možni dostop do spisa, da se jim omogoči, da navedejo vse razpoložljive in upoštevne trditve v podporo svoji tožbi.

Splošno sodišče, ki je tako izpeljano načelo uporabilo v okviru odločitve, ki jo mora sprejeti na podlagi člena 103(3) Poslovnika, je pojasnilo, da je treba posredovati vse elemente iz dokumentov, predloženih na podlagi pripravljalnega ukrepa, katerih zaupne narave v okviru analize ni bilo mogoče ugotoviti. V zvezi s tem je opozorilo, da to velja zlasti takrat, kadar je zadevna informacija javna ali zlahka dostopna na zakonite načine oziroma bi se lahko izpeljala iz informacij enake narave, vključno takrat, kadar je razvidna iz drugih listin v spisu, za katere ni bil s tem namenom vložen noben predlog za zaupno obravnavo. Enako je iz ustaljene sodne prakse razvidno, da informacije načeloma ne morejo biti zaupne več kot pet let, razen v izjemnih okoliščinah.

Nasprotno pa je Splošno sodišče v zvezi z dokumenti, ki so zaupne narave, odločilo, da mora v tej fazi preučiti, ali so pomembni za odločitev o sporu.

V zvezi s tem je Splošno sodišče opozorilo na diskrecijsko pravico, ki mu jo daje člen 103 Poslovnika v zvezi z zaupnimi podatki ali dokazili, da se karseda ohranijo procesne pravice stranke, v zvezi s katero se uveljavlja zaupnost. Čeprav interesi, varovani z zaupnostjo, ne omogočajo razkritja zadevnih informacij, celo če jih spremljajo ustrezne zaveze, morajo nerazkritje spremljati pojasnila o načinih varstva postopkovnih jamstev druge stranke.

Splošno sodišče je torej na podlagi zgoraj predstavljenih načel opravilo temeljito in posamično analizo vsakega elementa, ki ga je Komisija predstavila kot zaupnega v razmerju do tožečih strank, ko je predložila dokumente na podlagi pripravljalnega ukrepa, ki je bil za to sprejet 26. maja 2021, da bi določilo natančno vsebino podatkov ali dokazil, ki jih je bilo treba posredovati tožečim strankam v obsegu, zahtevanem z varstvom njihovih procesnih pravic.

Med dokumenti, za katere se je po tej analizi štelo, da vsebujejo elemente, pomembne za odločitev o sporu, in se posledično lahko vložijo v spis, je Splošno sodišče Komisiji odredilo, da predloži nezaupno različico, ki bo pozneje posredovana tožečim strankam, v skladu z natančnimi in izčrpnimi navodili za prikritje podatkov, katerih zaupnost je bilo še vedno treba ohraniti ob upoštevanju varovanih interesov. V tem okviru je Splošno sodišče, ki je želelo zagotoviti spoštovanje načel kontradiktornosti in enakosti orožij, neločljivo povezanih s pravico do učinkovitega sodnega varstva, zlasti odločilo, da se tožečim strankam s pridržkom prikritja omejenih odlomkov posreduje zaupno informativno poročilo, ki so ga njihovi odvetniki sestavili, potem ko so imeli dostop do zaupnih informacij, navedenih v podrobnih zapisnikih, čeprav je bil ta dostop pogojen z zavezo teh odvetnikov, da teh podatkov ne bodo razkrili tožečim strankam. Nasprotno pa je odločilo, da se tožečim strankam ne posreduje točen razlog, iz katerega je družba Overgas želela, da se jim nekatere informacije ne posredujejo, ob upoštevanju hudih posledic, ki bi jih tako razkritje lahko v obravnavani zadevi imelo za to stranko.


( 1 ) Sklep Komisije C(2018) 8806 final z dne 17. oktobra 2018 v zvezi s postopkom izvajanja člena 102 PDEU (Zadeva AT.39849 – BEH Gas) (v nadaljevanju: izpodbijani sklep).