16.12.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 423/66


Tožba, vložena 18. oktobra 2019 – Díaz de Mera García Consuegra/Parlament

(Zadeva T-723/19)

(2019/C 423/81)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Agustin Díaz de Mera García Consuegra (Ávila, Španija) (zastopnika: A. Schmitt in A. Waisse, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

ugotovi in razsodi, da,

je ta tožba dopustna;

po potrebi, v okviru ukrepov procesnega vodstva ali kot pripravljalni ukrepi te zadeve, se Evropskemu parlamentu naloži, naj predloži mnenja, ki naj bi jih izdala pravna služba Evropskega parlamenta 16. julija 2018 in 3. decembra 2018, ne glede na točen datum, vendar vsekakor pred sprejetjem Sklepa predsedstva Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2018 o spremembi Izvedbenih ukrepov v zvezi s Statutom poslancev Evropskega parlamenta (UL 2018, C 466, str. 8);

posamičen izpodbijani sklep, ki ga je tožeči stranki vročil oddelek „Plače in socialne pravice poslancev“ generalnega direktorata Evropskega parlamenta za finance, v zvezi s pravicami tožeče stranke do dodatne (prostovoljne) pokojnine septembra 2019, se na podlagi člena 263 PDEU razglasi za ničen v delu, v katerem je z njim uvedena posebna dajatev v višini 5 % od nominalnega zneska dodatne (prostovoljne) pokojnine, ki se izplačuje tožeči stranki, kot je določeno v zgoraj navedenem sklepu predsedstva z dne 10. decembra 2018;

ugotovi, da se zgoraj navedeni sklep, ki ga je 10 decembra 2018 sprejelo predsedstvo Parlamenta, v skladu s členom 277 PDEU ne uporablja v delu, v katerem je z njim spremenjen člen 76 Izvedbenih ukrepov za Statut poslancev Evropskega parlamenta in natančneje v delu, v katerem je z njim določena dajatev v višini 5 % nominalnega zneska dodatnih (prostovoljnih) pokojnin, ki se začne izplačevati. januarja 2019;

se Evropskemu parlamentu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na nepristojnost ratione materiae predsedstva.

prvič, sklep predsedstva z dne 10. decembra 2018 (v nadaljevanju: sklep predsedstva) je bil sprejet v nasprotju s Statutom poslancev Evropskega parlamenta, ki je bil sprejet s Sklepom Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005, 2005/684/ES, Euratom (UL 2005, L 262, str. 1) (v nadaljevanju: Statut). Sklep predsedstva je med drugim v nasprotju z določbami člena 27 Statuta, ki nalaga ohranitev „pridobljenih pravic“ in „pravic, ki se pridobivajo“;

drugič, sklep predsedstva uvaja posebno dajatev v višini 5 % nominalnega zneska pokojnine, čeprav uvedba davka na podlagi člena 223(2) PDEU ne spada v pristojnost predsedstva.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev postopka.

predsedstvu se očita, da je sklep sprejel brez upoštevanja pravil, ki jih določa člen 223 PDEU;

drugič, sklep predsedstva ni zadostno obrazložen in je tako v nasprotju z obveznostjo obrazložitve iz člena 296, drugi odstavek, PDEU in členom 41(2)(c) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev pridobljenih pravic in pravic, ki se pridobivajo, ter načela legitimnih pričakovanj.

prvič, sklep predsedstva krši pridobljene pravice in pravice, ki se pridobivajo, ki izhajajo iz splošnih pravnih načel in iz Statuta, ki izrecno določa, da se ohranijo „v polnem obsegu“ (člen 27);

drugič, sklep predsedstva je v nasprotju z načelom legitimnih pričakovanj.

4.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načel sorazmernosti, enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije.

prvič, poseg v pravice tožečih strank ni sorazmeren glede na cilje sklepa predsedstva;

drugič, sklep predsedstva je treba razglasiti za ničen zaradi kršitve načel enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije.

5.

Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela pravne varnosti in neobstoj prehodnih določb.

prvič, sklep predsedstva je v nasprotju z načelom pravne varnosti, ker ima neupravičeno tudi retroaktivne učinke;

drugič, s sklepom predsedstva je kršeno načelo pravne varnosti, ker niso bili sprejeti prehodni ukrepi.