9.9.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/59


Tožba, vložena 8. julija 2019 – Portigon/SRB

(Zadeva T-481/19)

(2019/C 305/70)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Portigon AG (Düsseldorf, Nemčija) (zastopniki: D. Bliesener, V. Jungkind in F. Geber, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje (SRB)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

sklep tožene stranke z dne 16. aprila 2019 o izračunu predhodnih prispevkov v enotni sklad za reševanje za leto 2019 (SRB/ES/SRF/2019/10) razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

do pravnomočne odločitve v zadevah T-365/16, T-420-17 in T-413/18 ali drugačnega pravnomočnega končanja postopka v teh zadevah postopek na podlagi člena 69(c) in (d) Poslovnika Splošnega sodišča prekine;

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja osem tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 70(2), pododstavki od 1 do 3, Uredbe (EU) št. 806/2014 (1) v povezavi s členom 8(1)(d) Izvedbene uredbe (EU) 2015/81 (2), členom 103(7) Direktive 2014/59/EU (3) in členom 114 PDEU

Tožena stranka je s tem, da je tožeči stranki naložila dolžnost plačila prispevkov, ravnala nepravilno, ker Uredba (EU) št. 806/2014 in Direktiva 2014/59/EU ne določata obveznosti plačila prispevka za institucije, ki so v postopku reševanja. Člen 114 PDEU nasprotuje pobiranju prispevka od institucij, kakršna je tožeča stranka.

Zakonodajalec obveznosti plačila prispevka ne bi smel opreti na člen 114 PDEU, saj ni povezave z notranjim trgom. Na ravni Unije harmonizirana pravila za plačilo prispevka ne olajšujejo izvrševanja temeljnih pravic niti ne odpravljajo občutnega izkrivljanja konkurence v povezavi z institucijami, ki se umaknejo s trga.

Tožena stranka je s tem, da je tožeči stranki naložila dolžnost plačila prispevkov, ravnala nepravilno, ker ta institucija ni izpostavljena tveganju, reševanje na podlagi Uredbe (EU) št. 806/2014 je izključeno, institucija pa tudi nima nobenega pomena za stabilnost finančnega sistema.

Tožeča stranka od leta 2012 ne opravlja nobenih novih poslov več in je na podlagi sklepa Komisije o pomoči v postopku reševanja. Pretežni del preostalih obveznosti ima kot skrbnik za drugega upravičenca.

Izvedbena uredba (EU) 2015/63 (4) krši člen 114 PDEU in člen 103(7) Direktive 2014/59/EU, ki vsebuje pravilo, ki je bistveno za izračun prispevka (člen 290(1), drugi stavek, PDEU).

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 41(2)(c) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), ker postopek izračuna ne omogoča popolne obrazložitve izpodbijanega sklepa. V delu, v katerem izračun temelji na Delegirani uredbi (EU) 2015/63, ta ni upoštevna

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev členov 16 in 20 Listine, ker zaradi posebnega položaja tožeče stranke izpodbijani sklep krši splošno načelo enakega obravnavanja. Z izpodbijanim sklepom se poleg tega nesorazmerno omejuje svoboda gospodarske pobude tožeče stranke

4.

Četrti tožbeni razlog (podredno): kršitev člena 70(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 v povezavi s členom 103(7) Direktive 2014/59/EU, ker bi morala tožena stranka pri izračunu višine prispevka iz upoštevnih obveznosti izvzeti obveznosti, ki niso izpostavljene tveganju

5.

Peti tožbeni razlog (podredno): kršitev člena 70(6) Uredbe (EU) št. 806/2014 v povezavi s členom 5(3) in (4) Delegirane uredbe (EU) 2015/63, ker je tožena stranka prispevke tožeče stranke nepravilno izračunala na podlagi bruto obravnave pogodb o izvedenih finančnih instrumentih

6.

Šesti tožbeni razlog (podredno): kršitev člena 70(6) Uredbe (EU) št. 806/2014 v povezavi s členom 6(8)(a) Delegirane uredbe (EU) 2015/63, ker je tožeča stranka toženo stranko obravnavala, kot da je institucija v kateri poteka reorganizacija

7.

Sedmi tožbeni razlog: kršitev člena 41(1) in (2)(a) Listine, ker bi morala tožena stranka tožeči stranki pred izdajo izpodbijanega sklepa omogočiti, da se izjavi

8.

Osmi tožbeni razlog: kršitev člena 41(1) in (2)(c) Listine in člena 296(2) PDEU, ker tožena stranka izpodbijanega sklepa ni zadostno obrazložila


(1)  Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL 2014, L 225, str. 1).

(2)  Izvedbena uredba Sveta (EU) 2015/81 z dne 19. decembra 2014 o določitvi enotnih pogojev za uporabo Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v enotni sklad za reševanje (UL 2015, L 15, str. 1).

(3)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2014, L 173, str. 190).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/63 z dne 21. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja (UL 2015, L 11, str. 44).