—

Sklep Evropske komisije C(2019) 2526 z dne 2. aprila 2019 o državni pomoči SA.44896, ki jo je Združeno kraljestvo izvedlo v zvezi z nadzorovanimi tujimi družbami z izjemo pri financiranju skupin, razglasi za ničen;

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: Komisija je pri izbiri referenčnega okvira za analizo sistema obdavčitve napačno uporabila člen 107(1) PDEU in/ali storila očitno napako pri presoji ali oceni. Komisija bi morala kot referenčni okvir obravnavati sistem davka od dohodkov pravnih oseb Združenega kraljestva in ne le sistem nadzorovanih tujih družb.

2.

Drugi tožbeni razlog: Komisija je s tem, da je napačno pristopila k analizi sistema nadzorovanih tujih družb, napačno uporabila pravo pri uporabi člena 107(1) PDEU in/ali storila očitno napako pri presoji ali oceni. Komisija je v točkah od 124 do 126 obrazložitve izpodbijanega sklepa določbe poglavja 9 dela 9A Taxation (International and Other Provisions) Act 2010 (zakon o obdavčenju (mednarodne in druge določbe) iz leta 2010) Združenega kraljestva napačno opredelila kot obliko odstopanja od splošne obdavčitve iz poglavja 5 navedenega zakona.

3.

Tretji tožbeni razlog: Komisija je s tem, da je v točkah od 127 do 151 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovila, da je bilo merilo selektivnosti izpolnjeno, ker so bila podjetja v dejansko in pravno primerljivem položaju obravnavana različno, napačno uporabila pravo pri uporabi člena 107(1) PDEU.

4.

Četrti tožbeni razlog: 75-odstotna oprostitev iz člena 371ID zakona o obdavčenju (mednarodne in druge določbe) iz leta 2010 je utemeljena z naravo in splošno strukturo sistema obdavčitve.

5.

Peti tožbeni razlog: oprostitev na podlagi „ujemanja obresti“ iz člena 371IE zakona o obdavčenju (mednarodne in druge določbe) iz leta 2010 je utemeljena z naravo in splošno strukturo sistema obdavčitve.

6.

Šesti tožbeni razlog: s tem, da bi se nadzorovanim tujim družbam, ki izpolnjujejo pogoje za oprostitev iz poglavja 9 dela 9A zakon o obdavčenju (mednarodne in druge določbe) iz leta 2010, kot kategoriji naložilo davčno breme, bi se v nasprotju s členom 49 PDEU kršila pravica tožečih strank do ustanavljanja.

7.

Sedmi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji ali oceni v zvezi s 75-odstotno oprostitvijo in vprašanjem fiksnega razmerja.

8.

Osmi tožbeni razlog: Sklep Komisije ni v skladu s splošnim načelom prava Unije o prepovedi diskriminacije oziroma o enakosti.

9.

Deveti tožbeni razlog: Komisija je napačno uporabila pravo s tem, da je določbe Direktive Sveta (EU) 2016/1164 (1), ki jih ratione temportis ni mogoče uporabiti, uporabila po analogiji oziroma se nanje neupravičeno uprla.

10.

Deseti tožbeni razlog: Komisija je s tem, da je v točki 176 obrazložitve izpodbijane odločbe ugotovila, da obstaja kategorija upravičencev (ki vključuje tožeče stranke) in da so tožeče stranke prejele kakršno koli pomoč, ki jo je bilo treba izterjati na podlagi člena 2(1) izpodbijanega sklepa, napačno uporabila pravo pri uporabi člena 107(1) PDEU.