Tožba, vložena 27. marca 2019 – Dickmanns/EUIPO

(Zadeva T-181/19)

(2019/C 206/50)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Sigrid Dickmanns (Gran Alacant, Španija) (zastopnik: H. Tettenborn, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razveljavitev odločb EUIPO, ki so bile sporočene z dopisom z dne 4. junija 2018, s katerimi so bile zavrnjene zahteve tožeče stranke, ki jih je ta navedla v dopisu z dne 25. januarja 2018, v zvezi z:

razveljavitvijo klavzule o odpovedi iz člena 5 pogodbe tožeče stranke in prekvalifikaciji njene pogodbe v pogodbo za nedoločen čas v smislu člena 2(f) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljevanju: pogoji za zaposlitev), ter, če je treba, razveljavitev odločbe z dne 14. decembra 2017, in

ii.

drugim podaljšanjem njene pogodbe v smislu člena 2(f) Pogojev za zaposlitev po 30. juniju 2018 (zlasti zaradi zamika končnega datuma po 30. septembru 2018, zaradi bolezni tožeče stranke), oziroma vsaj vključitev tožeče stranke v postopek za drugo podaljšanje pogodb z začasnim osebjem v smislu člena 2(f) pogojev za zaposlitev, katerega pogodbe se iztečejo leta 2018, v skladu s „Smernicami za podaljšanje pogodb za določen čas začasnih uslužbencev“ z dne 28. januarja 2016 (v nadaljevanju: smernice),

—	EUIPO naloži povračilo tožeči stranki nepremoženjske škode, ki je tej nastala zaradi odločbe EUIPO, ki je navedena v prvi točki teh predlogov, v primernem znesku, ki ga določi Splošno sodišče, in

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja te tožbene razloge.

1.	Očitna napaka pri presoji, neizvajanje diskrecijske pravice s strani tožene stranke, kršitev načel prepovedi diskriminacije in enakega obravnavanja ter kršitev prepovedi samovoljnega ravnanja.

Nezakonitost klavzule o odpovedi zaradi kršitve smernic, načela dobrega upravljanja, načel prepovedi diskriminacije in enakega obravnavanja in načela v skladu s katerim se za odpoved pogodbe začasnega uslužbenca zahteva utemeljen razlog („iusta causa“) ter kršitev člena 30 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, Direktive 1999/70/ES (1) o okvirnem sporazumu (zlasti njena določba 1(b) in 5(1), ter člena 4 Konvencije št. 158 MOD o prenehanju delovnega razmerja s strani delodajalca.

Kršitev smernic, ki naj bi pomenila tudi bistveno kršitev postopka ter kršitev načel prepovedi diskriminacije in enakega obravnavanja, načela dobrega upravljanja ter gospodarnosti finančnega poslovodenja, pravice do zaslišanja pred izdajo odločbe, ki posega v položaj (člen 41(2)(a) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah), kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja Urada, in kršitev dolžnosti upoštevanja upravičenih interesov tožeče stranke, očitna napaka pri tehtanju interesov tožeče stranke in službenih interesov, kršitev prepovedi samovoljnega ravnanja.

4.	Zaradi kršitve člena 8(1), drugi in tretji stavek, pogojev za zaposlitev ter prepovedi zaporednih pogodb o zaposlitvi, naj bi imela pogodba tožeče stranke veljavnost za nedoločen čas, brez klavzule o odpovedi.

5.	Nezakonita ohranitev klavzule o odpovedi v okviru protokola ponovne vključitve ter kršitev legitimnih pričakovanj, upravičenih interesov tožeče stranke in dolžnosti skrbnega ravnanja z uporabo sporne klavzule.

6.	Kršitev upravičenega zaupanja tožeče stranke, dolžnosti skrbnega ravnanja tožene stranke do nje ter neupoštevanje njenih upravičenih interesov zaradi zavrnitve podaljšanja pogodbe o opravljanju storitev ter očitna napaka pri presoji interesov službe.

(1) Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 368).