20.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 172/41


Tožba, vložena 25. marca 2019 – 3V Sigma/ECHA

(Zadeva T-176/19)

(2019/C 172/55)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: 3V Sigma SpA (Milano, Italija) (zastopniki: C. Bryant in S. Hainsworth, Solicitors, ter C. Krampitz, lawyer)

Tožena stranka: Evropska agencija za kemikalije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da je tožba dopustna;

razglasi ničnost odločbe odbora tožene stranke za pritožbe z dne 15. januarja 2019 o evalvaciji snovi bis(2-etilheksil) 4,4’-{6-[4-tert-butilkarbamoil) anilino-1,3,5-triazin-2,4- diilimino}dibenzoat v delu (i) v katerem je bila upravna pritožba tožeče stranke zoper prvotno odločbo zavrnjena in (ii) v katerem je bilo odločeno, da mora tožeča stranka do 20. oktobra 2020 predložiti informacije o študiji OECD TG 308; in

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

1.

V okviru prvega tožbenega razloga zatrjuje, da je bilo pri ugotovitvi, da je potrebna študija OECD TG 308, napačno uporabljeno pravo in da je bila pri tem storjena očitna napaka pri presoji.

Tožeča stranka trdi, da je odbor tožene stranke za pritožbe napačno uporabil pravo in storil očitno napako pri presoji, ker ni razlikoval med pogoji, pod katerimi morajo biti izvedeni preizkusi za dokaz obstoja ali neobstoja produktov pretvorbe in/ali razgradnje snovi, in pogoji, pod katerimi mora biti izvedena presoja snovi, ki so po svojih lastnostih obstojne, se kopičijo v organizmih in so strupene ali zelo obstojne in se zelo lahko kopičijo v organizmih, in sicer glede katerih koli produktov pretvorb in/ali razgradnje. Tožeča stranka zato navaja, da je odbor tožene stranke za pritožbe napačno ugotovil, da je potrebna študija OECD TG 308, ki se je zahtevala od tožeče stranke.

2.

V okviru drugega tožbenega razloga zatrjuje, da je odbor tožene stranke za pritožbe napačno uporabil pravo in storil očitno napako pri presoji, ker je ugotovil, da so določene temperature za preskušanje primerne.

Tožeča stranka trdi, da je odbor tožene stranke za pritožbe napačno uporabil pravo in storil očitno napako pri presoji, ker je ugotovil, da je določena temperatura za preskušanje za študijo OECD TG 308, in sicer 20 oC, primerna. Odbor tožene stranke za pritožbe naj ne bi upošteval dejstva, da bi izvedba študije ob višji temperaturi bistveno vplivala na koncentracije vsakršne pretvorbe in/ali razgradnje produktov, ki nastanejo, in posledično na to, ali bo kateri od teh produktov, če sploh, nato predmet presoje snovi, ki so po svojih lastnostih obstojne, se kopičijo v organizmih in so strupene ali zelo obstojne in se zelo lahko kopičijo v organizmih, s čimer naj bi močno zmanjšal primernost študije.