Zadeva T-359/19
Daimler AG
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (drugi razširjeni senat) z dne 15. septembra 2021
„Okolje – Uredba (ES) št. 443/2009 – Izvedbena uredba (EU) št. 725/2011 – Izvedbeni sklep (EU) 2015/158 – Izvedbeni sklep (EU) 2019/538 – Emisije ogljikovega dioksida – Metodologija preskušanja – Osebna vozila“
Okolje – Onesnaževanje zraka – Uredba št. 443/2009 – Standardi emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile – Zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida, dosežena z ekološkimi inovacijami – Postopek za odobritev in certificiranje navedenih tehnologij – Občasno preverjanje s strani Komisije – Uporaba drugačne metodologije preskušanja, kot se je uporabila pri postopku za odobritev – Nedopustnost – Kršitev načel enakega obravnavanja in pravne varnosti
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 443/2009; Uredba Komisije št. 725/2011, uvodna izjava 13 ter člena 10(2) in 12; Sklep Komisije 2015/158)
(Glej točke od 70 do 77.)
Okolje – Onesnaževanje zraka – Uredba št. 443/2009 – Standardi emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile – Zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida, dosežena z ekološkimi inovacijami – Postopek za odobritev in certificiranje navedenih tehnologij – Občasno preverjanje s strani Komisije – Razlika med znižanji, ki so jih certificirali pristojni nacionalni organi, in znižanji, ki jih je preverila Komisija – Pravica Komisije, da ne upošteva znižanj, ki so bila certificirana za koledarsko leto pred preverjanjem – Nedopustnost
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 443/2009, člen 8(4) in (5); Uredba Komisije št. 725/2011, člen 12(2) in (3))
(Glej točke od 87 do 93.)
Povzetek
V okviru uporabe Uredbe št. 443/2009 ( 1 ), da se zmanjšajo emisije ogljikovega dioksida (CO2) iz lahkih vozil, mora vsak proizvajalec osebnih vozil zagotoviti, da njegove emisije CO2 ne presežejo cilja povprečnih specifičnih emisij, ki je zanj določen ( 2 ). Ker uredba prav tako spodbuja naložbe v nove tehnologije, med drugim določa, da se zmanjšanja emisij, dosežena z uporabo inovativnih tehnologij, odštejejo od specifičnih emisij CO2 vozil, v katerih se uporabljajo te tehnologije ( 3 ). Zato je Evropska komisija sprejela Izvedbeno uredbo ( 4 ) o uvedbi postopka za odobritev in certificiranje teh inovativnih tehnologij.
Komisija je leta 2015 z Izvedbenim sklepom 2015/158 ( 5 ) odobrila dva modela visoko učinkovitih alternatorjev kot ekoloških inovacij za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil. Da bi bili odobreni, so bili nekateri od zadevnih alternatorjev predmet različnih metod priprave, označenih z generičnim izrazom prekondicioniranje.
Družba Daimler AG, nemški proizvajalec avtomobilov, ki nekatera osebna vozila opremlja z visoko učinkovitimi alternatorji, je od pristojnih nemških organov zahtevala in pridobila certifikat za zmanjšanja emisij CO2, dosežena z uporabo zadevnih alternatorjev.
Vendar je Komisija leta 2017 po končanem občasnem pregledu teh certificiranj ugotovila, da so bila zmanjšanja, ki so tako certificirana v skladu z metodologijo preskušanja s prekondicioniranjem, veliko večja od zmanjšanj, ki bi lahko bila prikazana z metodologijo, določeno v Izvedbenem sklepu 2015/158 ( 6 ), ki po njenem mnenju ni zahtevala prekondicioniranja. Zato je Komisija v Izvedbenem sklepu 2019/583 ( 7 ) (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) menila, da se zmanjšanja, dosežena z ekološkimi inovacijami družbe Daimler AG, ne smejo upoštevati za izračun njenih povprečnih specifičnih emisij CO2 za leto 2017 ( 8 ).
Družba Daimler AG je tako vložila tožbo za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa v delu, v katerem zanjo izključuje povprečne specifične emisije CO2 in zmanjšanja emisij CO2, dosežena z ekološkimi inovacijami. Drugi razširjeni senat Splošnega sodišča je v sodbi ugodil tožbi, ker je menil, da je Komisija pri občasnem preverjanju certificiranja zmanjšanj emisij CO2 kršila izvedbeno uredbo.
Presoja Splošnega sodišča
Prvič, Splošno sodišče ugotavlja, da je Komisija napačno uporabila pravo s tem, da je pri občasnem preverjanju certificiranj zmanjšanj emisij CO2 izključila uporabo metodologije preskušanja s prekondicioniranjem, kakršna je ta, ki je bila uporabljena v okviru postopka odobritve zadevnih alternatorjev. Tak pristop ni v skladu s členom 12 izvedbene uredbe, ki med drugim določa podrobna pravila za to preverjanje.
Komisija je z uporabo metodologije preskušanja, ki se razlikuje od postopka odobritve zadevnih alternatorjev, namreč onemogočila primerjavo med certificiranimi zmanjšanji emisij glede na zmanjšanja, ki izhajajo iz Izvedbenega sklepa 2015/158.
Glede trditve Komisije, da je njen pristop utemeljen glede na načeli enakega obravnavanja in pravne varnosti, Splošno sodišče opozarja, prvič, da načelo enakega obravnavanja zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako. Splošno sodišče v zvezi s tem poudarja, da bi lahko bila metodologija preskušanja, ki jo je uporabila Komisija, pri kateri se ne upoštevajo posebne tehnične značilnosti vsakega alternatorja in način, kako je bil prekondicioniran, ugodna za nekatere proizvajalce avtomobilov in za druge neugodna.
Splošno sodišče po drugi strani meni, da ta metoda ni jasno in natančno določena v nobenem zakonodajnem besedilu in ni običajna praksa v industriji. Zato je ni mogoče šteti za primerno sredstvo za zagotavljanje spoštovanja načela pravne varnosti.
Glede ugovorov Komisije v zvezi z uporabo prekondicioniranja, ki je običajna praksa v industriji, Splošno sodišče ugotavlja, da je Komisija v fazi postopka odobritve alternatorjev in ne v fazi občasnega preverjanja pooblaščena, da ugovarja ali zahteva dodatna pojasnila glede metode preizkušanja.
Drugič, v zvezi z razlago člena 12(2) izvedbene uredbe, ki določa pravico Komisije, da pod določenimi pogoji ne upošteva „certificiranih znižanj emisij CO2 za izračun povprečnih specifičnih emisij proizvajalca za naslednje leto“, Splošno sodišče pojasnjuje, da se ta pravica nanaša samo na koledarsko leto po letu občasnega preverjanja. V zvezi s tem Splošno sodišče poudarja, da izraza „naslednje koledarsko leto“ ni mogoče razlagati tako, da se dejansko nanaša na koledarsko leto pred letom občasnega preverjanja, kot to predlaga Komisija. Taka razlaga je namreč v nasprotju z jasnim in nedvoumnim besedilom te določbe in postavlja vprašanja glede načela pravne varnosti, ker ima izpodbijani sklep retroaktivno hude posledice za družbo Daimler AG, medtem ko bi to moralo veljati le za „naslednje koledarsko leto“.
Nazadnje, Splošno sodišče meni, da je določba zadevne izvedbene uredbe jasna in nedvoumna, zato v nasprotju s trditvami Komisije razlaga v skladu z osnovno uredbo, to je Uredbo št. 443/2009, ni potrebna.
( 1 ) Uredba (ES) št. 443/2009 z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL 2009, L 140, str. 1).
( 2 ) Člen 4 Uredbe št. 443/2009.
( 3 ) Člen 12 Uredbe št. 443/2009.
( 4 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 725/2011 z dne 25. julija 2011 o uvedbi postopka za odobritev in certificiranje inovativnih tehnologij za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2011, L 194, str. 19).
( 5 ) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/158 z dne 30. januarja 2015 o odobritvi dveh visoko učinkovitih alternatorjev Robert Bosch GmbH kot inovativnih tehnologij za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2015, L 26, str. 31).
( 6 ) Člen 1(3) Izvedbenega sklepa 2015/158.
( 7 ) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/583 z dne 3. aprila 2019 o potrditvi ali spremembi začasnih izračunov povprečnih specifičnih emisij CO2 in ciljev specifičnih emisij za proizvajalce osebnih avtomobilov za koledarsko leto 2017 ter za nekatere proizvajalce iz združenja Volkswagen za koledarska leta 2014, 2015 in 2016 v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2019, L 100, str. 66).
( 8 ) Pravica Komisije, da opravi ta pregled, in podrobna pravila zanj so določeni v členu 12 Izvedbene uredbe št. 725/2011.