Zadeva T‑355/19

proti

Odboru regij

Sodba Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 16. junija 2021

„Javni uslužbenci – Začasni uslužbenci – Člen 2(c) PZDU – Pogodba za nedoločen čas – Predčasna odpoved z odpovednim rokom – Člen 47(c)(i) PZDU – Izguba zaupanja – Pravila glede odpovednega roka – Zloraba postopka – Pravica do izjave – Načelo dobrega upravljanja – Pravica do obrambe – Očitna napaka pri presoji“

Tožbe uradnikov – Pravni interes – Tožba, s katero tožeča stranka lahko pridobi korist – Tožba zoper akt, s katerim je bilo zahtevku tožeče stranke ugodeno – Nedopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

(Glej točke od 49 do 53.)
Uradniki – Začasni uslužbenci – Začasni uslužbenci iz člena 2(c) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev – Začasni uslužbenec, dodeljen politični skupini Odbora regij – Odpoved pogodbe za nedoločen čas – Diskrecijska pravica uprave – Odpoved z odpovednim rokom – Odločitev o tem, da se med odpovednih rokom ne zaupa prav nobena naloga – Utemeljitev na podlagi izgube zaupanja – Obveznost uvedbe disciplinskega postopka – Neuveljavljanje resne napake zoper zadevno osebo – Neobstoj

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga IX, člen 23; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 47(c)(i) in 49(1))

(Glej točke od 60 do 76.)
Uradniki – Začasni uslužbenci – Odpoved pogodbe za nedoločen čas – Obveznost obrazložitve in spoštovanja pravice do obrambe – Obseg

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2); Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 47(c)(i))

(Glej točke od 82 do 91.)
Uradniki – Začasni uslužbenci – Odpoved pogodbe za nedoločen čas – Odpoved z odpovednim rokom in istočasno začasno odstranitvijo z delovnega mesta – Sprejetje sklepa brez možnosti zadevne osebe, da bi predstavila svoje pripombe glede pravil za izvajanje odpovednega roka – Kršitev pravice do izjave – Posledice

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2))

(Glej točke od 92 do 106 in 139.)
Uradniki – Nepogodbena odgovornost institucij – Škoda – Škoda, ki se lahko povrne – Stroški, nastali med predhodnim in sodnim postopkom – Izključitev

(člen 340 PDEU)

(Glej točko 144.)

Povzetek

Tožeča stranka, CE, je bila kot začasna uslužbenka na podlagi člena 2(c) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljevanju: PZDU) zaposlena kot generalna sekretarka ene od političnih skupin (v nadaljevanju: skupina) v Odboru regij.

Organ za sklepanje pogodb o zaposlitvi (v nadaljevanju: OPSP) Odbora regij je po več pritožbah glede težav pri izvrševanju vodstvenih pooblastil tožeče stranke v razmerju do njenih podrejenih na podlagi člena 47(c)(i) PZDU odpovedal pogodbo o zaposlitvi tožeče stranke kot začasne uslužbenke s šestmesečnim odpovednim rokom, ker je bilo zaupanje med tožečo stranko in skupino izgubljeno zaradi neprimernega vodenja sodelavcev, ki so imeli zato resne zdravstvene težave (v nadaljevanju: izpodbijani sklep).

Ta sklep je vseboval ukrepe za ureditev njegove izvršitve. V zvezi s tem je bilo navedeno, da je bila tožeča stranka oproščena opravljanja dela med odpovednim rokom in da naj bi njene naloge opravljal nekdo drug, da je imela za določen čas možnost dostopa do svoje pisarne zaradi prevzema osebnih stvari, da naj bi dobila novo izkaznico za dostop, ki ji ne bo omogočala udeležbe na sestankih predsedstva politične skupine niti na plenarnih zasedanjih, in da naj bi imela zgolj „bralni“ dostop do svoje elektronske pošte. V navedenem sklepu je bilo tudi pojasnjeno, da pogodba preneha veljati z iztekom odpovednega roka. Tožeča stranka je pri OPSP Odbora regij vložila pritožbo, ki je bila zavrnjena.

Splošno sodišče, pri katerem je bila vložena tožba za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa, je pojasnilo posebna pravila za izvajanje odpovednega roka v okviru odpovedi pogodbe na podlagi člena 47(c)(i) PZDU in ugotovilo, da je bil OPSP Odbora regij pooblaščen za odpoved pogodbe tožeče stranke na podlagi člena 47(c)(i) PZDU pred njenim potekom in s šestmesečnim odpovednim rokom, pri čemer je odločil, da tožeča stranka med odpovednim rokom sme delati in da ni treba uvesti disciplinskega postopka. Je pa Splošno sodišče izpodbijani sklep razglasilo za ničen v delu, v katerem je bila pravica tožeče stranke do izjave pred sprejetjem izpodbijanega sklepa kršena v zvezi s posebnimi pravili za izvajanje odpovednega roka.

Presoja Splošnega sodišča

Splošno sodišče je najprej ugotovilo, da ima OPSP v primeru napake, s katero se lahko upraviči odpoved delovnega razmerja začasnega uslužbenca, široko diskrecijsko pravico, zato ga nič ne zavezuje, da začne disciplinski postopek zoper tega uslužbenca, namesto da uporabi možnost enostranske odpovedi pogodbe, določeno v členu 47(c) PZDU, in da je treba samo takrat, kadar namerava OPSP začasnemu uslužbencu odpovedati delovno razmerje brez odpovednega roka, ker je ta resno kršil svoje obveznosti, v skladu s členom 49(1) PZDU začeti disciplinski postopek.

Nato je Splošno sodišče v zvezi s pravili glede odpovednega roka poudarilo, da sicer člen 47(c)(i) PZDU izrecno ne določa, da se delovni pogoji uslužbenca, čigar pogodba je bila odpovedana, med odpovednim rokom lahko prilagodijo, zaradi česar se šteje, da delo v tem obdobju poteka kot običajno, vendar imajo institucije, organi, uradi in agencije Unije široko diskrecijsko pravico pri organizaciji svojih služb in razporejanju osebja, ki jim je na voljo, če se to razporejanje izvaja v interesu službe in se pri tem spoštuje enakovrednost delovnih mest, tudi pri tistih zaposlenih, za katere velja odpovedni rok. V zvezi s tem ni mogoče izključiti, da v nekaterih posebnih okoliščinah interes službe zahteva, da je zadevna oseba med odpovednim rokom razrešena opravljanja vseh svojih nalog. To lahko še posebej velja ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi izgube zaupanja v uslužbenca, ki je bil zaposlen na podlagi člena 2(c) PZDU in zoper katerega ni bila niti ugotovljena niti zatrjevana hujša kršitev v smislu člena 23 Priloge IX h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi). Vsi začasni uslužbenci, zaposleni na podlagi člena 2(c) PZDU, so namreč zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene intuitu personae, katere bistveni element je medsebojno zaupanje. Zato se lahko zgodi, da oseba ali subjekt, ki je zaposlil začasnega uslužbenca, zaradi izgube medsebojnega zaupanja takemu uslužbencu v času odpovednega roka ne more zaupati prav nobenih nalog. V takem primeru je odločitev, da se osebi med odpovednim rokom ne zaupa prav nobena naloga, ukrep v interesu službe, ki ni nujno enak sklepu o začasni odstranitvi na podlagi členov 23 in 24 Priloge IX h Kadrovskim predpisom. Kadar v položaju, zaradi katerega je bilo izgubljeno zaupanje v začasnega uslužbenca, zaposlenega na podlagi člena 2(c) PZDU, temu uslužbencu med odpovednim rokom ni mogoče zaupati nalog, OPSP prav tako ni mogoče naložiti uvedbe disciplinskega postopka v tem času.

Splošno sodišče je v zvezi s tem ugotovilo, da je OPSP Odbora regij lahko – ne da bi moral začeti disciplinski postopek – odpovedal pogodbo tožeče stranke na podlagi člena 47(c)(i) PZDU pred njenim potekom in s šestmesečnim odpovednim rokom, pri čemer je odločil, da med odpovednim rokom ne sme delati.

Nazadnje, Splošno sodišče je glede pravice do izjave v okviru sprejetja izpodbijanega sklepa v delu, v katerem ta določa pravila glede odpovednega roka, ugotovilo, da tožeča stranka pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ni imela možnosti predložiti pripomb v zvezi s tem. Takih ukrepov pa ni mogoče sprejeti brez predhodnega zaslišanja zadevne stranke, s čimer se ji zagotovi možnost, da se o njih izjavi. Splošno sodišče je v zvezi s tem opozorilo, da je namen pravice do izjave zadevni osebi med drugim omogočiti, da pojasni nekatere elemente ali navede druge, na primer v zvezi s svojim osebnim položajem, ki bi lahko bili v prid temu, da se predvideni sklep ne sprejme, ali v prid njegove drugačne vsebine. Splošno sodišče je menilo, da ni mogoče razumno izključiti, da bi posebna pravila za izvajanje odpovednega roka iz izpodbijanega sklepa, zlasti oprostitev opravljanja dela tožeče stranke na podlagi njene pogodbe v času odpovednega roka, lahko privedla do drugačnega rezultata, če bi imela tožeča stranka ustrezno možnost, da se izjavi. Posledično je Splošno sodišče izpodbijani sklep zaradi kršitve pravice tožeče stranke do izjave razglasilo za ničen v delu, v katerem so bila z njim določena posebna pravila za izvajanje odpovednega roka. Vendar ta nezakonitost sama po sebi ne omaja zakonitosti navedenega sklepa v delu, v katerem je bila z njim odpovedana pogodba tožeče stranke.