Začasna izdaja
SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (deseti razširjeni senat)
z dne 4. maja 2022(*)
„Damping – Subvencije – Uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Kitajske – Dokončna protidampinška dajatev – Dokončna izravnalna dajatev – Ničnostna tožba – Procesno upravičenje – Neposredno nanašanje – Posamično nanašanje – Predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov – Pravni interes – Škoda za industrijo Unije – Objektivna preiskava – Vzročna zveza – Izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnje škode – Poštena primerjava cen – Konstruirane uvozne cene – Cene, zaračunane prvim nepovezanim strankam – Različna raven trgovanja – Zapletene ekonomske presoje – Intenzivnost sodnega nadzora – Kazalniki škode – Tehtanje podatkov – Dostop do nezaupnih podatkov preiskav – Pravica do obrambe“
V zadevah T‑30/19 in T‑72/19,
China Rubber Industry Association (CRIA) s sedežem v Pekingu (Kitajska),
China Chamber of Commerce of Metals, Minerals & Chemicals Importers & Exporters (CCCMC) s sedežem v Pekingu,
ki ju zastopajo R. Antonini, B. Maniatis in E. Monard, odvetniki,
tožeči stranki,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopata M. Gustafsson in G. Luengo, agenta,
tožena stranka,
ob sodelovanju
Marangoni SpA s sedežem v Roveretu (Italija), ki jo zastopajo C. Bouvarel, A. Coelho Dias in O. Prost, odvetniki,
intervenientka,
v zadevi T‑30/19 zaradi predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev delne ničnosti Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/1579 z dne 18. oktobra 2018 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2018/163 (UL 2018, L 263, str. 3), in v zadevi T‑72/19 zaradi predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev delne ničnosti Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/1690 z dne 9. novembra 2018 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/1579 (UL 2018, L 283, str. 1),
SPLOŠNO SODIŠČE (deseti razširjeni senat),
v sestavi A. Kornezov, predsednik, E. Buttigieg, sodnik, K. Kowalik‑Bańczyk (poročevalka), sodnica, G. Hesse in D. Petrlík, sodnika,
sodna tajnica: M. Zwozdziak‑Carbonne, administratorka,
na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne 9. julija 2021
izreka naslednjo
Sodbo(1)
I. Dejansko stanje
1 Evropska komisija je 11. avgusta in 14. oktobra 2017 na podlagi pritožb, ki ju je vložila koalicija proti nepoštenemu uvozu pnevmatik, začela protidampinški postopek in protisubvencijski postopek, ki sta se nanašala na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121 (v nadaljevanju: zadevni izdelek), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v Evropsko unijo. Ta postopka sta bila uvedena na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2016, L 176, str. 21; v nadaljevanju: osnovna protidampinška uredba) oziroma člena 10 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2016, L 176, str. 55; v nadaljevanju: osnovna protisubvencijska uredba).
2 Preiskave v zvezi z dampingom, subvencijami in povezano škodo so se nanašale na obdobje med 1. julijem 2016 in 30. junijem 2017 (v nadaljevanju: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave (v nadaljevanju: obravnavano obdobje).
3 Zainteresirane stranke, med katerimi so bili kitajski proizvajalci izvozniki, na katere sta se nanašala protidampinški in protisubvencijski postopek, ter njihova predstavniška združenja, so bili povabljeni k sodelovanju v teh preiskavah. Več zainteresiranih strank, med drugim tožeči stranki, China Rubber Industry Association (CRIA) in China Chamber of Commerce of Metals, Minerals & Chemicals Importers & Exporters (CCCMC), je predložilo pisne pripombe v različnih fazah protidampinškega in protisubvencijskega postopka. Nekatere zainteresirane stranke, med drugim tožeči stranki, so se udeležile tudi zaslišanj, ki jih je organizirala Komisija.
4 Komisija je 1. februarja 2018 sprejela Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/163 o obvezni registraciji uvoza novih in protektiranih pnevmatik za avtobuse ali tovornjake s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL 2018, L 30, str. 12), ki je začela veljati 3. februarja 2018. S to uredbo je uvedena obvezna registracija uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Kitajske.
5 Komisija je 4. maja 2018 sprejela Uredbo (EU) 2018/683 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/163 (UL 2018, L 116, str. 8; v nadaljevanju: začasna protidampinška uredba). S to uredbo je uvedena začasna protidampinška dajatev na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Kitajske.
6 Nasprotno pa je Komisija odločila, da v protisubvencijskem postopku ne uvede začasnih ukrepov.
7 Komisija je 18. oktobra 2018 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1579 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2018/163 (UL 2018, L 263, str. 3; v nadaljevanju: dokončna protidampinška uredba).
8 Člen 1(1) dokončne protidampinške uredbe uvaja dokončno protidampinško dajatev na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Kitajske. Na podlagi člena 1(2) te uredbe v prvotni različici je bil znesek te protidampinške dajatve določen v vrednostih, ki so glede na družbe proizvajalke tega izdelka znašale med 42,73 in 61,76 EUR na kos zadevnega izdelka.
9 Komisija je 9. novembra 2018 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1690 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi dokončne protidampinške uredbe (UL 2018, L 283, str. 1; v nadaljevanju: protisubvencijska uredba).
10 Člen 1(1) protisubvencijske uredbe uvaja dokončno izravnalno dajatev na uvoz zadevnega izdelka. Na podlagi člena 1(2) te uredbe je bil znesek te izravnalne dajatve določen v vrednostih, ki so glede na družbe proizvajalke tega izdelka znašale med 3,75 in 57,28 EUR na kos zadevnega izdelka.
11 S členom 2, točka 1, protisubvencijske uredbe je spremenjen člen 1(2) in (3) dokončne protidampinške uredbe. Po tej spremembi je bil znesek dokončne protidampinške dajatve znižan na vrednosti, ki glede na družbe proizvajalke tega izdelka znašajo med 0 in 38,98 EUR na kos tega izdelka.
12 Skratka, v dokončni protidampinški uredbi, kakor je bila spremenjena, in protisubvencijski uredbi (v nadaljevanju skupaj: izpodbijani uredbi) so bile dokončne protidampinške in izravnalne dajatve, ki se uporabljajo, izražene v eurih na kos zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo kitajski proizvajalci izvozniki, nazadnje določene tako:
Družba |
Dokončna protidampinška dajatev |
Dokončna izravnalna dajatev |
Xingyuan Tire Group Ltd, Co.; Guangrao Xinhongyuan Tyre Co., Ltd (v nadaljevanju skupaj: skupina Xingyuan) |
4,48 |
57,28 |
Giti Tire (Anhui) Company Ltd; Giti Tire (Fujian) Company Ltd; Giti Tire (Hualin) Company Ltd; Giti Tire (Yinchuan) Company Ltd (v nadaljevanju skupaj: skupina Giti) |
36,89 |
11,07 |
Aeolus Tyre Co., Ltd; Aeolus Tyre (Taiyuan) Co., Ltd; Qingdao Yellow Sea Rubber Co., Ltd; Pirelli Tyre Co., Ltd (v nadaljevanju skupaj: skupina Aeolus) |
0,37 |
49,07 |
Chongqing Hankook Tire Co., Ltd; Jiangsu Hankook Tire Co., Ltd (v nadaljevanju skupaj: skupina Hankook) |
38,98 |
3,75 |
Druge družbe, ki so sodelovale v protisubvencijski in protidampinški preiskavi, navedene v prilogah I k izpodbijanima uredbama |
21,62 |
27,69 |
Druge družbe, ki so sodelovale v protidampinški preiskavi, ne pa v protisubvencijski preiskavi, navedene v prilogah II k izpodbijanima uredbama |
0 |
57,28 |
Vse druge družbe |
4,48 |
57,28 |
II. Postopek in predlogi strank
[…]
23 V zadevi T‑30/19 tožeči stranki nazadnje Splošnemu sodišču predlagata, naj:
– dokončno protidampinško uredbo razglasi za nično „v delu, v katerem se nanaša na [tožeči stranki] in njune člane[, navedene v Prilogi R.2]“;
– plačilo stroškov naloži Komisiji in intervenientki.
24 V zadevi T‑72/19 tožeči stranki nazadnje Splošnemu sodišču predlagata, naj:
– protisubvencijsko uredbo razglasi za nično „v delu, v katerem se nanaša na [tožeči stranki] in njune člane[, navedene v Prilogi R.2]“;
– plačilo stroškov naloži Komisiji in intervenientki.
25 Komisija, ki jo v bistvu podpira intervenientka, v vsaki od obeh zadev Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrže kot nedopustno ali zavrne kot neutemeljeno;
– plačilo stroškov naloži tožečima strankama.
III. Pravo
[…]
C. Dopustnost
1. Dopustnost tožb
[…]
b) Procesno upravičenje tožečih strank
[…]
2) Weifang Yuelong Rubber in Hefei Wanli Tire
52 Komisija v bistvu meni, da družbi Weifang Yuelong Rubber in Hefei Wanli Tire nimata procesnega upravičenja na podlagi člena 263, četrti odstavek, drugi in tretji del stavka, PDEU, ker se na eni strani izpodbijani uredbi nanju ne nanašata posamično in ker so na drugi strani za ti uredbi v zvezi z njima potrebni izvedbeni ukrepi.
53 Tožeči stranki izpodbijata trditve Komisije.
54 V okoliščinah obravnavane zadeve je treba najprej preučiti, ali imata tožeči stranki procesno upravičenje na podlagi člena 263, četrti odstavek, tretji del stavka, PDEU.
55 V zvezi s tem je treba spomniti, da morajo biti za to, da je tožba dopustna na podlagi člena 263, četrti odstavek, tretji del stavka, PDEU, izpolnjeni trije kumulativni pogoji. Sporni akt mora, prvič, biti predpis, drugič, neposredno vplivati na tožečo stranko, in tretjič, ne sme potrebovati izvedbenih ukrepov.
56 Na prvem mestu je treba glede pojma predpisov v smislu člena 263, četrti odstavek, tretji del stavka, PDEU spomniti, da se ta pojem načeloma nanaša na vse splošne akte razen zakonodajnih aktov (glej v tem smislu sodbo z dne 6. novembra 2018, Scuola Elementare Maria Montessori/Komisija, Komisija/Scuola Elementare Maria Montessori in Komisija/Ferracci, od C‑622/16 P do C‑624/16 P, EU:C:2018:873, točki 23 in 28 ter navedena sodna praksa). Razlikovanje med zakonodajnim in nezakonodajnim aktom v skladu s Pogodbo DEU temelji na merilu zakonodajnega ali nezakonodajnega postopka, ki je pripeljal do njegovega sprejetja (glej v tem smislu sodbo z dne 6. septembra 2017, Slovaška in Madžarska/Svet, C‑643/15 in C‑647/15, EU:C:2017:631, točka 58, ter sklep z dne 6. septembra 2011, Inuit Tapiriit Kanatami in drugi/Parlament in Svet, T‑18/10, EU:T:2011:419, točka 65).
57 V obravnavani zadevi sta na eni strani izpodbijani uredbi, ker uvajata dokončne protidampinške in izravnalne dajatve na uvoz izdelkov, ki jih proizvajajo vse druge družbe, ki v njiju niso poimensko opredeljene, splošni. Na drugi strani ti uredbi nista zakonodajna akta, ker nista bili sprejeti po rednem ali posebnem zakonodajnem postopku. Zato sta navedeni uredbi v delih, v katerih se nanašata na družbi Weifang Yuelong Rubber in Hefei Wanli Tire, predpisa v smislu člena 263, četrti odstavek, tretji del stavka, PDEU.
58 Na drugem mestu je treba glede neposrednega nanašanja navesti, da se s tem pogojem zahteva, da ima izpodbijani ukrep neposredne učinke na pravni položaj posameznika in da naslovnikom tega ukrepa, ki jim je naložena njegova izvedba, ne dopušča nobene diskrecijske pravice, saj je ta izvedba samodejna in temelji izključno na ureditvi Unije brez uporabe drugih vmesnih pravil (glej sodbo z dne 6. novembra 2018, Scuola Elementare Maria Montessori/Komisija, Komisija/Scuola Elementare Maria Montessori in Komisija/Ferracci, od C‑622/16 P do C‑624/16 P, EU:C:2018:873, točka 42 in navedena sodna praksa).
59 Iz sodne prakse izhaja tudi, da so akti, s katerimi se uvajajo protidampinške ali izravnalne dajatve, takšni, da se neposredno in posamično nanašajo na podjetja, ki hkrati proizvajajo in izvažajo zadevni proizvod ter ki se jim pripisujeta damping ali subvencioniranje, saj je status izvoznika v tem pogledu bistvenega pomena (glej v tem smislu sodbi z dne 28. februarja 2019, Svet/Growth Energy in Renewable Fuels Association, C‑465/16 P, EU:C:2019:155, točki 73 in 74 ter navedena sodna praksa, in z dne 28. februarja 2019, Svet/Marquis Energy, C‑466/16 P, EU:C:2019:156, točki 48 in 49 ter navedena sodna praksa).
60 V obravnavani zadevi na eni strani izpodbijani uredbi uvajata dokončne protidampinške in izravnalne dajatve na uvoz izdelkov, ki jih proizvajajo „vse druge družbe“, ki v njiju niso poimensko opredeljene, kot sta družbi Weifang Yuelong Rubber in Hefei Wanli Tire.
61 Na drugi strani tožeči stranki navajata, da sta družbi Weifang Yuelong Rubber in Hefei Wanli Tire proizvajalca izvoznika. Komisija ne izpodbija njunega statusa izvoznikov. V odgovorih na ukrepe procesnega vodstva ju namreč opredeljuje kot proizvajalca izvoznika.
62 Iz tega je razvidno, da imata izpodbijani uredbi neposredne učinke na pravni položaj družb Weifang Yuelong Rubber in Hefei Wanli Tire, ker spreminjata trgovinsko ureditev, ki se uporablja za uvoz njunih izdelkov v Unijo.
63 Poleg tega izpodbijani uredbi carinskim organom držav članic nalagata, da poberejo uvedene dajatve, ne da bi jim puščali kakršno koli diskrecijsko pravico (glej v tem smislu sodbo z dne 25. septembra 1997, Shanghai Bicycle/Svet, T‑170/94, EU:T:1997:134, točka 41 in navedena sodna praksa).
64 V teh okoliščinah se izpodbijani uredbi neposredno nanašata na družbi Weifang Yuelong Rubber in Hefei Wanli Tire.
65 Na tretjem mestu je treba glede neobstoja izvedbenih ukrepov spomniti, da se je treba za presojo, ali predpis potrebuje izvedbene ukrepe, navezati na položaj osebe, ki se sklicuje na pravico do tožbe na podlagi člena 263, četrti odstavek, tretji del stavka, PDEU. Vprašanje, ali zadevni akt potrebuje izvedbene ukrepe v razmerju do drugih pravnih subjektov, torej ni upoštevno (glej sodbo z dne 6. novembra 2018, Scuola Elementare Maria Montessori/Komisija, Komisija/Scuola Elementare Maria Montessori in Komisija/Ferracci, od C‑622/16 P do C‑624/16 P, EU:C:2018:873, točka 61 in navedena sodna praksa).
66 V zvezi s tem drži, da carinski sistem, kot je uveden z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL 2013, L 269, str. 1; v nadaljevanju: carinski zakonik) in v katerega se umeščata izpodbijani uredbi, določa, da se dajatve, določene v zadnjenavedenih uredbah, vsekakor pobirajo na podlagi ukrepov, ki jih sprejmejo nacionalni organi (sodba z dne 10. decembra 2015, Kyocera Mita Europe/Komisija, C‑553/14 P, neobjavljena, EU:C:2015:805, točka 49). Obvestitev dolžnika o carinskem dolgu, določeno v členu 102 carinskega zakonika, je namreč za dolžnika ukrep za izvajanje izpodbijanih uredb, ki ga sprejmejo nacionalni organi (glej v tem smislu sklepa z dne 21. januarja 2014, Bricmate/Svet, T‑596/11, neobjavljen, EU:T:2014:53, točka 71, in z dne 14. septembra 2021, Far Polymers in drugi/Komisija, T‑722/20, neobjavljen, EU:T:2021:598, točka 66 in navedena sodna praksa).
67 Vendar ni sporno, da protidampinške in izravnalne dajatve plačajo uvozniki zadevnega izdelka v Unijo, in ne proizvajalci izvozniki (glej v tem smislu sodbo z dne 3. maja 2018, Distillerie Bonollo in drugi/Svet, T‑431/12, EU:T:2018:251, točka 62, ter sklepne predloge generalnega pravobranilca E. Tancheva v zadevi Changmao Biochemical Engineering/Distillerie Bonollo in drugi, C‑461/18 P, EU:C:2020:298, točka 88).
68 Zato proizvajalci izvozniki, ker niso dolžniki carinskega dolga in torej niso naslovniki obvestila o tem dolgu, običajno niso obveščeni o navedenem dolgu. Iz tega izhaja, da v nasprotju z uvozniki ne morejo učinkovito uveljavljati pravnih sredstev iz člena 44 carinskega zakonika zoper odločbe, ki jih sprejmejo nacionalni carinski organi. Zato bi proizvajalci izvozniki lahko ostali brez učinkovitega sodnega varstva, če ne bi imeli na voljo pravnega sredstva pred sodiščem Unije za izpodbijanje zakonitosti izpodbijanih uredb.
69 Iz tega izhaja, da medtem ko obstajajo izvedbeni ukrepi za uvoznike v obliki aktov, s katerimi nacionalni organi določijo znesek protidampinških in izravnalnih dajatev za njihovo izterjavo (sodbi z dne 18. oktobra 2018, Rotho Blaas, C‑207/17, EU:C:2018:840, točke 16, 17, 38 in 39, in z dne 19. septembra 2019, Trace Sport, C‑251/18, EU:C:2019:766, točki 18 in 31), nasprotno ne obstajajo izvedbeni ukrepi v zvezi s proizvajalci izvozniki.
70 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da izpodbijani uredbi ne potrebujeta izvedbenih ukrepov za družbi Weifang Yuelong Rubber in Hefei Wanli Tire.
71 Posledično imata tožeči stranki kot predstavniški združenji procesno upravičenje na podlagi člena 263, četrti odstavek, tretji del stavka, PDEU za izpodbijanje dokončnih protidampinških in izravnalnih dajatev, uvedenih na izdelke, ki jih proizvajata družbi Weifang Yuelong Rubber in Hefei Wanli Tire.
[…]
D. Utemeljenost tožbenih razlogov
98 Tožeči stranki v utemeljitev tožb v vsaki zadevi navajata šest tožbenih razlogov.
99 Prvih pet tožbenih razlogov se nanaša, prvič, na napačno analizo kazalnikov škode, drugič, na razlike med novimi in protektiranimi pnevmatikami, tretjič, na napake pri določitvi učinkov na cene in stopnje odprave škode, ki jo je utrpela industrija Unije, četrtič, na napačno analizo vzročne zveze med uvozom zadevnega izdelka in to škodo, in petič, na kršitev pravice do obrambe.
100 Šesti tožbeni razlog se v zadevi T‑30/19 nanaša na nezakonitost prilagoditve za posredno obdavčitev pri določitvi stopnje dampinga, v zadevi T‑72/19 pa na kršitev osnovne protidampinške uredbe.
[…]
1. Drugi očitek drugega dela tretjih tožbenih razlogov: neobstoj poštene primerjave cen pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen
104 Tožeči stranki s tretjima tožbenima razlogoma trdita, da je Komisija pri oceni učinkov dampinškega ali subvencioniranega uvoza na cene in določitvi stopnje odprave škode v zadevi T‑30/19 kršila člen 3(2)(a) in (3) ter člen 9(4) osnovne protidampinške uredbe, v zadevi T‑72/19 pa člen 8(1)(a) in (2) ter člen 15(1) osnovne protisubvencijske uredbe.
105 Natančneje, v okviru drugega dela tretjih tožbenih razlogov tožeči stranki v bistvu menita, da se je Komisija napačno oprla na konstruirane uvozne cene za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen.
106 S prvim očitkom tožeči stranki trdita, da je za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen načeloma prepovedana uporaba konstruiranih uvoznih cen, to je izvoznih cen, konstruiranih v skladu z določbami člena 2(9) osnovne protidampinške uredbe, saj temelji na teoretičnih cenah, in ne na dejanskih cenah, ki jih vidijo in opažajo stranke v Uniji.
107 Z drugim očitkom tožeči stranki trdita, da v obravnavani zadevi uporaba konstruiranih uvoznih cen Komisiji ni omogočila poštene primerjave, to je na isti ravni trgovanja, med uvoznimi cenami zadevnega izdelka na eni strani in ceno podobnega izdelka industrije Unije na drugi strani.
108 Po mnenju tožečih strank je Komisija v zvezi s prodajo proizvajalcev Unije, opravljeno v Uniji prek povezanih prodajnih subjektov, upoštevala cene, ki jih ti subjekti zaračunavajo prvim nepovezanim strankam z vključitvijo prodajnih, splošnih in upravnih stroškov (v nadaljevanju: stroški PSU) ter dobička navedenih subjektov. Nasprotno pa naj bi Komisija v zvezi s prodajo kitajskih proizvajalcev izvoznikov, opravljeno v Uniji prek povezanih prodajnih subjektov, zavrnila upoštevanje cen, ki jih ti subjekti zaračunavajo prvim nepovezanim strankam, in naj bi se oprla na konstruirane uvozne cene, od katerih je odštela in torej iz njih izključila stroške PSU in dobiček navedenih subjektov. Zato naj bi Komisija ob istem prodajnem modelu različno izračunala uvozne cene zadevnega izdelka in ceno podobnega izdelka industrije Unije ter naj zato ne bi opravila poštene primerjave teh cen. Komisija naj bi s tem neupravičeno povečala stopnjo škode ter naredila napake pri analizi škode in vzročne zveze.
109 Komisija izpodbija trditve tožečih strank. Intervenientka v zvezi s temi trditvami ni predložila stališča.
110 Najprej je treba preučiti drugi očitek drugega dela tretjih tožbenih razlogov.
a) Uvodne ugotovitve
111 Opozoriti je treba, da v skladu s členom 3(2) osnovne protidampinške uredbe in členom 8(1) osnovne protisubvencijske uredbe določanje obstoja škode za industrijo Unije temelji na pozitivnih dokazih in vključuje objektivno preiskavo na eni strani obsega dampinškega ali subvencioniranega uvoza in učinka tega uvoza na cene na trgu Unije za podobne izdelke ter na drugi strani posledičnega vpliva tega uvoza na navedeno industrijo.
112 V zvezi z, natančneje, učinkom dampinškega ali subvencioniranega uvoza na cene člen 3(3) osnovne protidampinške uredbe in člen 8(2) osnovne protisubvencijske uredbe določata obveznost preučitve tega, ali je prišlo do znatnega nelojalnega nižanja cen zaradi tega uvoza, če se ta cena primerja s ceno podobnega izdelka industrije Unije, oziroma, ali tak uvoz kako drugače v znatni meri pritiska na znižanje cen ali v znatni meri preprečuje zvišanja cen, do katerih bi sicer prišlo.
113 Osnovna protidampinška uredba in osnovna protisubvencijska uredba ne vsebujeta opredelitve pojma nelojalnega nižanja prodajnih cen in ne določata metode za njegov izračun (sodbi z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑301/16, EU:T:2019:234, točka 175, in z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑300/16, EU:T:2019:235, točka 238).
114 Izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen zadevnega uvoza se opravi v skladu s členom 3(2) in (3) osnovne protidampinške uredbe in členom 8(1) in (2) osnovne protisubvencijske uredbe za določitev obstoja škode, ki jo je utrpela industrija Unije zaradi tega uvoza. V širšem smislu se uporablja za ocenitev te škode in določitev njene stopnje, to je stopnje odprave navedene škode. Z obveznostjo objektivne preiskave vpliva dampinškega ali subvencioniranega uvoza, določeno v členu 3(2) osnovne protidampinške uredbe in členu 8(1) osnovne protisubvencijske uredbe, se zahteva, da se izvede poštena primerjava med ceno zadevnega izdelka in ceno podobnega izdelka industrije Unije pri prodaji na ozemlju Unije. Da se zagotovi poštenost te primerjave, je treba cene primerjati na isti ravni trgovanja. Primerjava med cenami na različnih ravneh trgovanja, to je, da se ne vključijo vsi stroški, ki so povezani z ravnjo trgovanja in ki jih je treba upoštevati, nujno privede do umetnih rezultatov, ki ne omogočajo pravilne ocene škode za industrijo Unije. Taka poštena primerjava je pogoj zakonitosti izračuna škode za to industrijo (sodbe z dne 17. februarja 2011, Zhejiang Xinshiji Foods in Hubei Xinshiji Foods/Svet, T‑122/09, neobjavljena, EU:T:2011:46, točki 79 in 85; z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑301/16, EU:T:2019:234, točka 176, in z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑300/16, EU:T:2019:235, točka 239).
115 Poleg tega je treba spomniti, da ugotavljanje obstoja in višine škode, povzročene industriji Unije, ter obstoja vzročne zveze zahteva presojo zapletenih gospodarskih razmer, v okviru katerih imajo institucije Unije široko diskrecijsko pravico (glej v tem smislu sodbo z dne 10. septembra 2015, Bricmate, C‑569/13, EU:C:2015:572, točka 46 in navedena sodna praksa), tako da mora biti v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 102 in 103 zgoraj, sodni nadzor take presoje omejen. Ta široka diskrecijska pravica in ta omejeni sodni nadzor se načeloma nanašata tudi na izbiro metode za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 16. decembra 2011, Dashiqiao Sanqiang Refractory Materials/Svet, T‑423/09, EU:T:2011:764, točka 41).
b) Metoda za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki jo je uporabila Komisija
116 Komisija je v uvodni izjavi 149 začasne protidampinške uredbe in uvodni izjavi 658 protisubvencijske uredbe navedla, da je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:
– na eni strani „tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka in segment, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna“;
– na drugi strani „ustrezno tehtano povprečje cen za posamezno uvoženo vrsto izdelka in segment vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, zaračunanih prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenih na podlagi cene CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) z ustreznimi prilagoditvami za carine in stroške po uvozu“.
117 Komisija je v zvezi s prvo točko primerjave, to je cenami proizvajalcev Unije, v uvodni izjavi 178 dokončne protidampinške uredbe in uvodni izjavi 685 protisubvencijske uredbe pojasnila naravo stroškov, ki jih je odštela od cen, zaračunanih prvim nepovezanim strankam, da bi jih prilagodila na raven cene franko tovarna. Pojasnila je, da so se odšteli naslednji stroški: „prevozni stroški, stroški zavarovanja, manipulativni stroški, stroški natovarjanja in povezani stroški, stroški pakiranja in kredita, popusti ter provizije“. Navedla je tudi, da nasprotno ni odštela „posrednih prodajnih stroškov, stroškov raziskav in razvoja, financiranja, trženja ali dobička“.
118 Poleg tega je Komisija v pisnem odgovoru na ukrepe procesnega vodstva potrdila, da je v primeru trženja podobnega izdelka prek prodajnih subjektov, povezanih s proizvajalci Unije, upoštevala cene pri nadaljnji prodaji prvim nepovezanim strankam, ki so jih zaračunavali ti povezani prodajni subjekti, ter da ni odštela stroškov PSU in dobička navedenih subjektov.
119 V zvezi z drugo točko primerjave, to je cenami kitajskih proizvajalcev izvoznikov, je Komisija v uvodnih izjavah od 166 do 171 dokončne protidampinške uredbe in uvodnih izjavah od 673 do 678 protisubvencijske uredbe utemeljila uporabo konstruiranih uvoznih cen v primerih, ko sta bila kitajski proizvajalec izvoznik in uvoznik povezana. Uvozne cene je torej konstruirala tako, da je kot izhodišče uporabila cene pri nadaljnji prodaji prvim nepovezanim strankam, ki so jih zaračunavali povezani uvozniki.
120 Zlasti v uvodni izjavi 171 dokončne protidampinške uredbe in uvodni izjavi 678 protisubvencijske uredbe je Komisija pojasnila, da je za to, „[d]a bi se omogočila poštena primerjava, […] treba od cene pri nadaljnji prodaji nepovezanim strankam, ki jo je opravil povezani uvoznik, odbiti [stroške PSU] in dobiček, da bi se dobila zanesljiva cena [na ravni meja Unije]“.
121 Skratka, iz vseh elementov, navedenih v točkah od 116 do 120 zgoraj, izhaja, da se je Komisija v zvezi s cenami proizvajalcev Unije na eni strani oprla na prodajne cene ali cene pri nadaljnji prodaji prvim nepovezanim strankam, ki so jih zaračunavali neposredno proizvajalci Unije ali so se zaračunavale prek prodajnih subjektov, povezanih s temi proizvajalci. V tem zadnjem primeru cene podobnega izdelka, upoštevane pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen, vključujejo stroške PSU in dobiček prodajnih subjektov, povezanih s proizvajalci Unije.
122 V zvezi s cenami kitajskih proizvajalcev izvoznikov se je Komisija na drugi strani oprla na dejanske ali konstruirane uvozne cene na ravni meja Unije. Te cene so lahko ali dejanske cene, ki so jih kitajski proizvajalci izvozniki zaračunavali prvim nepovezanim strankam, ali teoretične prodajne cene za povezane uvoznike, ki jih je konstruirala Komisija. V tem zadnjem primeru cene zadevnega izdelka, upoštevane pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen, ne vključujejo ne stroškov PSU ne dobička prodajnih subjektov, povezanih s kitajskimi proizvajalci izvozniki.
123 Komisija je na podlagi metode za izračun, opisane v točkah od 116 do 122 zgoraj, ter kot izhaja iz uvodnih izjav 160 in 162 dokončne protidampinške uredbe in uvodnih izjav 659 in 667 protisubvencijske uredbe, ugotovila splošno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki je znašala približno 21 %. Ugotovila je tudi, da je tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen med 18 % in 20 % glede na tri razrede pnevmatik, ki so v izpodbijanih uredbah opredeljene glede na njihovo stopnjo kakovosti (od 18 do 20 % za prvi razred in od 22 do 24 % za drugi in tretji razred).
124 Poleg tega je Komisija v zvezi z vzorčenimi kitajskimi proizvajalci izvozniki šele pred Splošnim sodiščem prvič pojasnila, da stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen znašajo 30,0 % za izdelke, ki jih proizvaja skupina Xingyuan, 19,3 % za izdelke, ki jih proizvaja skupina Giti, 22,2 % za izdelke, ki jih proizvaja skupina Aeolus, in 17,6 % za izdelke, ki jih proizvaja skupina Hankook.
c) Obstoj kršitve obveznosti izvedbe poštene primerjave cen
125 V obravnavani zadevi in ob upoštevanju tega, kar je bilo ugotovljeno v točkah od 116 do 122 zgoraj, je treba ugotoviti, da je Komisija pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen sistematično upoštevala prodajne cene, zaračunane prvim nepovezanim strankam, ne glede na uporabljene distribucijske kanale, kar se tiče industrije Unije, ne pa kar se tiče kitajskih proizvajalcev izvoznikov.
126 Kadar proizvajalci Unije ali kitajski proizvajalci izvozniki svoje izdelke prodajajo prek povezanih prodajnih subjektov, se je Komisija namreč oprla na cene, ki so jih zaračunavali prodajni subjekti, povezani s proizvajalci Unije, in, nasprotno, izločila cene, ki so jih zaračunavali prodajni subjekti, povezani s kitajskimi proizvajalci izvozniki, v korist konstruiranih uvoznih cen na ravni meja Unije.
127 Zato in kot poudarjata tožeči stranki, je Komisija ob istem prodajnem modelu, za katerega je značilna uporaba povezanih prodajnih subjektov, različno obravnavala prodajo proizvajalcev Unije in prodajo kitajskih proizvajalcev izvoznikov s tem, da je za prve upoštevala cene pri nadaljnji prodaji prvim nepovezanim strankam in za druge konstruirane prodajne cene na ravni meja Unije.
128 Vendar je bilo v primeru takega distribucijskega modela odločeno, da če je Komisija uporabila prodajne cene, zaračunane prvim nepovezanim strankam za podoben izdelek industrije Unije, ji je bilo z zahtevo po primerjavi cen na isti ravni trgovanja naloženo, da te cene primerja s prodajnimi cenami zadevnega izdelka prvim nepovezanim strankam (glej v tem smislu sodbi z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑301/16, EU:T:2019:234, točka 183, in z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑300/16, EU:T:2019:235, točka 247).
129 Ugotoviti je namreč treba, da če proizvajalec izdelkov ne trži neposredno, ampak prek prodajnih subjektov, to pomeni, da obstajajo stroški in stopnja dobička teh subjektov, tako da so te cene, ki jih ti zaračunavajo nepovezanim strankam, na splošno višje od cen, ki jih takim kupcem zaračunajo proizvajalci pri neposredni prodaji in jih torej ni mogoče izenačiti s temi zadnjenavedenimi cenami (glej v tem smislu sodbi z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑301/16, EU:T:2019:234, točka 184, in z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑300/16, EU:T:2019:235, točka 248).
130 V obravnavani zadevi pa je Komisija v ceno podobnega izdelka vključila stroške PSU in dobiček prodajnih subjektov, povezanih s proizvajalci Unije, hkrati pa iz cene zadevnega izdelka izključila ustrezne stroške in dobiček prodajnih subjektov, povezanih s kitajskimi proizvajalci izvozniki. Iz tega izhaja, da je Komisija za podoben izdelek upoštevala ceno, ki je višja od cene zadevnega izdelka in s tem manj ugodna za kitajske proizvajalce izvoznike, ki celoto ali del svoje prodaje v Uniji opravijo prek prodajnih subjektov (glej po analogiji sodbi z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑301/16, EU:T:2019:234, točka 185, in z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑300/16, EU:T:2019:235, točka 249).
131 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da v primeru prodaje prek povezanih prodajnih subjektov izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen očitno ni bil opravljen s pošteno primerjavo cen na isti ravni trgovanja (glej po analogiji sodbi z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑301/16, EU:T:2019:234, točka 188, in z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑300/16, EU:T:2019:235, točka 252).
132 Te ugotovitve ni mogoče omajati z ugovori, ki jih je navedla Komisija.
133 Na prvem mestu, Komisija v bistvu trdi, da način, kako proizvajalci izvozniki organizirajo prodajo svojih izdelkov v Uniji, in sicer bodisi neposredno nepovezanim strankam bodisi prek povezanih prodajnih subjektov, ter vrsta strank, ki jim prodajajo svoje izdelke, in sicer bodisi uvozniki bodisi končni potrošniki, ne vplivata na način, kako se na trgu izvaja cenovna konkurenca. Pojasnjuje, da ne glede na distribucijski kanal, ki ga uporabijo proizvajalci izvozniki, in vrsto strank zadevni izdelek konkurira podobnemu izdelku industrije Unije vse od prestopa meje. Zato naj bi bile uvozne cene na ravni meja Unije vedno upoštevne in naj bi se lahko primerjale s cenami prodaje industrije Unije, ki se na isti ravni trgovanja opravi neposredno (cena „franko tovarna“) ali prek povezanih prodajnih subjektov (cena „franko podružnica“). Po mnenju Komisije bi ta pristop omogočal enako obravnavo neposredne prodaje (nepovezanim strankam) in posredne prodaje (povezanim prodajnim subjektom) istega proizvajalca izvoznika ali različnih proizvajalcev izvoznikov, ki so svoje distribucijske kanale organizirali drugače.
134 V zvezi s tem je treba predhodno opozoriti, da se ta očitek nanaša samo na vprašanje, ali je Komisija v obravnavani zadevi opravila pošteno primerjavo cen na isti ravni trgovanja. Za preučitev tega očitka ni treba niti nujno določiti ravni trgovanja, na kateri se je primerjava cen lahko ali morala opraviti, niti na splošno presoditi upoštevnosti uvoznih cen na ravni meja Unije in absolutne zakonitosti konstruiranja nekaterih cen za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen. Na eni strani se namreč ta vprašanja navezujejo na ločen očitek, in sicer prvi očitek drugega dela tretjih tožbenih razlogov (glej točko 106 zgoraj). Na drugi strani mora biti neodvisno od zakonitosti in upoštevnosti ravni trgovanja, ki jo je Komisija izbrala pri proizvajalcih izvoznikih oziroma proizvajalcih Unije, primerjava cen, ki jo opravi ta institucija, vedno poštena in se zato nanašati na cene, ki so vse na isti ravni trgovanja.
135 Komisija ob tem v bistvu trdi, da so v zvezi s cenami kitajskih proizvajalcev izvoznikov uvozne cene na ravni meja Unije vedno upoštevne ne glede na to, ali gre za dejanske cene, ki se zaračunajo nepovezanim strankam, ali konstruirane cene, ki naj bi se zaračunavale povezanim prodajnim subjektom.
136 V zvezi s tem se s pristopom, ki ga uporablja in zagovarja Komisija, zahteva, da so cene, ki jih kitajski proizvajalci izvozniki zaračunajo nepovezanim strankam, na eni strani in cene, ki jih isti kitajski proizvajalci izvozniki zaračunajo svojim povezanim prodajnim subjektom, na drugi strani, na isti ravni trgovanja. Poleg tega je, splošneje, posledica tega pristopa implicitno, vendar nujno ta, da prodajne cene, ki jih ti proizvajalci izvozniki zaračunajo nepovezanim strankam, na eni strani in cene pri nadaljnji prodaji, ki jih takim strankam zaračunajo prodajni subjekti, povezani z navedenimi proizvajalci izvozniki, na drugi strani niso na isti ravni trgovanja.
137 Če se prizna ustreznost zadevnega pristopa, bi bilo seveda z njim mogoče utemeljiti uporabo konstruiranih izvoznih cen, kadar ti proizvajalci izvozniki celoto ali del svojih izdelkov prodajo prek povezanih prodajnih subjektov.
138 Nasprotno pa z zadevnim pristopom načeloma ne bi bilo mogoče utemeljiti, da se uvozne cene kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki bi bile ali dejanske cene v primeru prodaje nepovezanim strankam ali konstruirane cene v primeru prodaje prodajnim subjektom, povezanim s temi proizvajalci izvozniki (cene, ki izključujejo stroške PSU in dobiček teh subjektov), kot v obravnavani zadevi primerjajo zlasti s cenami pri nadaljnji prodaji, ki jih nepovezanim strankam zaračunajo prodajni subjekti, povezani s proizvajalci Unije (cene, ki vključujejo stroške PSU in dobiček zadnjenavednih subjektov). Zadnjenavedene cene naj bi namreč običajno obstajale na ravni trgovanja po ravni trgovanja, ki je skupna drugim cenam, upoštevanim tako pri kitajskih proizvajalcih izvoznikih kot pri proizvajalcih Unije.
139 Nazadnje bi Komisija zaradi zadevnega pristopa logično morala upoštevati kot edino raven trgovanja pri proizvajalcih Unije tudi prodajo proizvajalcev Unije vsem njihovim strankam, naj so nepovezane stranke ali prodajni subjekti, povezani z zadnjenavedenimi proizvajalci. To bi pomenilo, da Komisija prodajne cene proizvajalcev Unije konstruira, kadar svoje izdelke prodajajo povezanim prodajnim subjektom, ter posledično odšteje in torej izključi stroške PSU in dobiček prodajnih subjektov, povezanih s proizvajalci Unije.
140 Drugače bi bilo lahko samo, če bi se dokazalo, da imajo prodajni subjekti, povezani s kitajskimi proizvajalci izvozniki oziroma proizvajalci Unije, različne gospodarske vloge.
141 Komisija pa v obravnavani zadevi samo nakazuje, da so prodajne cene, ki jih prvim nepovezanim strankam neposredno zaračunajo proizvajalci Unije (cena franko tovarna), na eni strani in cene pri nadaljnji prodaji, ki jih takim strankam zaračunajo prodajni subjekti, povezani s temi proizvajalci (cena franko podružnica), na drugi strani na isti ravni trgovanja. Komisija ne pojasnjuje, kako bi lahko bilo tako, čeprav hkrati implicitno, vendar nujno meni, da prodajne cene, ki jih prvim nepovezanim strankam neposredno zaračunavajo kitajski proizvajalci izvozniki, na eni strani in cene pri nadaljnji prodaji, ki jih takim strankam zaračunavajo prodajni subjekti, povezani s temi proizvajalci izvozniki, na drugi strani niso na isti ravni trgovanja (glej točko 136 zgoraj).
142 Ko je bila Komisija o tem vprašana na obravnavi, je navedla, da bi lahko bili proizvajalci Unije in njihovi povezani prodajni subjekti enačeni z enim samim gospodarskim subjektom, saj ti povezani prodajni subjekti opravljajo naloge, ki jih običajno opravlja notranji prodajni oddelek.
143 Vendar je treba ugotoviti, da je Komisija v uvodni izjavi 105 dokončne protidampinške uredbe in v svojih pisanjih prav tako navedla, da na eni strani kitajski proizvajalci izvozniki in njihovi povezani prodajni subjekti, zlasti v primeru skupine Hankook, sestavljajo en sam gospodarski subjekt ter da ji na drugi strani obstoj takih enotnih gospodarskih subjektov ne preprečuje, da konstruira uvozne cene.
144 V teh okoliščinah Komisija ni dokazala in niti ne zatrjuje, da imajo prodajni subjekti, ki so povezani s proizvajalci Unije oziroma s kitajskimi proizvajalci izvozniki, različne gospodarske vloge, tako da bi morali biti stroški PSU in dobiček teh povezanih prodajnih subjektov vključeni v ceno podobnega izdelka, ne pa v ceno zadevnega izdelka.
145 Iz tega je razvidno, da s pristopom Komisije, pri katerem se upoštevajo samo dejanske ali konstruirane uvozne cene na ravni meja Unije – ob domnevi, da je ustrezen – v obravnavani zadevi ni mogoče ugotoviti poštenosti primerjave teh cen s cenami pri nadaljnji prodaji, ki jih prvim nepovezanim strankam zaračunavajo prodajni subjekti, povezani s proizvajalci Unije.
146 Na drugem mestu, Komisija se za utemeljitev uporabe konstruiranih prodajnih cen na ravni meja Unije sklicuje na eni strani na Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 217/2013 z dne 11. marca 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL 2013, L 69, str. 11) (uvodne izjave od 51 do 59 navedene izvedbene uredbe) in na drugi strani na poročilo odbora Svetovne trgovinske organizacije (STO) v zvezi s sporom „Kitajska – Protidampinški ukrepi in ukrepi izravnalnih dajatev za brojlerje iz Združenih držav“, sprejeto 25. septembra 2013 (WT/DS 427/RW) (točki 7.485 in 7.489 navedenega poročila).
147 V zvezi s tem zadostuje ugotoviti, da so bile konstruirane prodajne cene na ravni meja Unije tako v Izvedbeni uredbi kot v poročilu, ki sta omenjena v točki 146 zgoraj, primerjane s prodajnimi cenami, ki jih zaračunavajo proizvajalci Unije, in ne s cenami pri nadaljnji prodaji, ki jih zaračunavajo prodajni subjekti, povezani s temi proizvajalci. Primeri, ki jih navaja Komisija, torej niso upoštevni za rešitev teh sporov.
148 Na tretjem mestu, Komisija trdi, da je bil položaj v zadevah, v katerih sta bili izdani sodbi z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija (T‑301/16, EU:T:2019:234), in z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija (T‑300/16, EU:T:2019:235), zelo poseben, ker sta pri preiskavi sodelovala samo dva proizvajalca izvoznika in ker je bila „velika večina“ prodaje zadevnega proizvajalca izvoznika opravljena prek povezanih prodajnih subjektov. Zato naj te rešitve ne bi bilo mogoče samodejno uporabiti v teh zadevah, v katerih je delež prodaje, opravljene prek prodajnih subjektov, povezanih s kitajskimi proizvajalci izvozniki, bistveno manjši.
149 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da na eni strani obveznost primerjave cen na isti ravni trgovanja velja neodvisno od števila proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali, in da se na drugi strani ne uporablja samo takrat, kadar proizvajalci izvozniki opravijo „veliko večino“ svoje prodaje prek povezanih prodajnih subjektov. Iz tega izhaja, da se načela, določena v sodbah, navedenih v točkah 114 in 148 zgoraj, še naprej v celoti uporabljajo v obravnavani zadevi.
150 Poleg tega je treba ugotoviti, da glede na podatke Komisije delež prodaje vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki se opravi prek povezanih prodajnih subjektov, znaša 0 % za skupino Xingyuan, 34 % za skupino Giti, 19 % za skupino Aeolus in 98,6 % za skupino Hankook. Dalje, Komisija je v odgovor na ukrep procesnega vodstva pojasnila, da delež prodaje, opravljene prek povezanih prodajnih subjektov, znaša 46,9 % za vzorec kitajskih proizvajalcev izvoznikov v celoti in 87 % za vzorec proizvajalcev Unije v celoti. Iz tega izhaja, da je delež prodaje, opravljene prek povezanih prodajnih subjektov, visok, celo zelo visok, pri obeh vzorcih, obravnavanih v celoti.
151 Ta položaj očitno ni bistveno drugačen od položaja, ugotovljenega v zadevah, omenjenih v točki 148 zgoraj. Splošno sodišče je namreč v teh zadevah ugotovilo, da na eni strani zadevni proizvajalec izvoznik opravi „večino“ svoje prodaje v Uniji prek povezanih prodajnih subjektov in da na drugi strani „večino“ prodaje industrije Unije na trgu Unije opravijo prodajni subjekti, povezani z obema proizvajalcema Unije, ki sta sodelovala pri preiskavi (sodbi z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑301/16, EU:T:2019:234, točki 184 in 185, in z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑300/16, EU:T:2019:235, točka 249).
152 V teh okoliščinah je treba ugovor Komisije, povzet v točki 148 zgoraj, zavrniti.
153 Zato je treba potrditi ugotovitev, da Komisija očitno ni opravila poštene primerjave cen na isti ravni trgovanja, in to vsaj kadar se zadevni izdelek in podoben izdelek prodajata prek povezanih prodajnih subjektov (glej točko 131 zgoraj).
154 Posledično je treba ugotoviti, da izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen zadevnega izdelka, ki ga je Komisija opravila v okviru izpodbijanih uredb, vsebuje napačno uporabo prava in očitno napako pri presoji ter da sta zato s tem izračunom kršena člen 3(2) in (3) osnovne protidampinške uredbe ter člen 8(1) in (2) osnovne protisubvencijske uredbe.
d) Vpliv kršitve obveznosti izvedbe poštene primerjave cen
155 Za razglasitev ničnosti izpodbijanih uredb ni dovolj, da je Komisija storila napako v zvezi z metodo za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, ampak mora ta napaka še vplivati na določitev obstoja in višine škode ali na analizo vzročne zveze ter tako vplivati na vsebino samih izpodbijanih uredb (glej v tem smislu in po analogiji sodbi z dne 28. oktobra 2004, Shanghai Teraoka Electronic/Svet, T‑35/01, EU:T:2004:317, točka 167, in z dne 25. oktobra 2011, Transnational Company „Kazchrome“ in ENRC Marketing/Svet, T‑192/08, EU:T:2011:619, točka 119).
156 Zato je treba v obravnavani zadevi preučiti, ali je napaka, ki jo je storila Komisija, vplivala na vsebino izpodbijanih uredb. Za to preučitev je treba razlikovati med morebitnim vplivom te napake, prvič, na stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen ter na analizo škode in vzročne zveze, in drugič, na stopnje škode in višino spornih dokončnih protidampinških in izravnalnih dajatev.
1) Vpliv na stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen ter na analizo škode in vzročne zveze
i) Stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen
157 Komisija je v pisanjih in na obravnavi trdila, da če je dokazana, napaka, ki se ji očita, ni pomembno vplivala na stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen. To nelojalno nižanje naj bi ostalo visoko za precejšnjo večino uvoza.
158 Na prvem mestu, Komisija je v fazi duplike predložila alternativne izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen za vsako od štirih skupin vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov. V okviru teh alternativnih izračunov je dodala stroške PSU in dobiček prodajnih subjektov, povezanih s temi proizvajalci izvozniki. Nato je vsako transakcijo primerjala s podrobnejšo kodo kontrolne številke izdelka (PCN), v kateri se zdaj razlikuje med štirimi vrstami strank, in sicer, prvič, prodajalci na debelo, distributerji ali trgovci, drugič, prodajalci na drobno, tretjič, uporabniki, in četrtič, drugimi strankami (kot so na primer proizvajalci originalne opreme, ponudniki javnega prevoza in vojska). Glede na alternativne izračune Komisije naj bi bilo v resnici ugotovljeno nekoliko večje nelojalno nižanje prodajnih cen od tistega, ki je bilo v izpodbijanih uredbah ugotovljeno za vsako od štirih skupin vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Nelojalno nižanje prodajnih cen naj bi se namreč zvišalo s 30,0 na 32,4 % za skupino Xingyuan, z 19,3 na 23,1 % za skupino Giti, z 22,2 na 22,4 % za skupino Aeolus in s 17,6 na 19,2 % za skupino Hankook.
159 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da Komisija v okviru svojih alternativnih izračunov ni zgolj dodala stroškov PSU in dobička prodajnih subjektov, povezanih s kitajskimi proizvajalci izvozniki. Spremenila je namreč tudi drug parameter, pri čemer je uporabila podrobnejšo kodo PCN, ki zdaj vključuje tudi vrsto stranke. Iz tega je razvidno, da je Komisija spremenila metodo za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, na kateri temeljita izpodbijani uredbi. Zato bi Splošno sodišče z upoštevanjem alternativnih izračunov Komisije nadomestilo obrazložitev.
160 Vendar je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Splošno sodišče v okviru ničnostne tožbe ne more s svojo obrazložitvijo nadomestiti obrazložitve avtorja izpodbijanega akta (glej sodbo z dne 26. oktobra 2016, PT Musim Mas/Svet, C‑468/15 P, EU:C:2016:803, točka 64 in navedena sodna praksa). Iz tega izhaja, da se Komisija v oporo izpodbijanima uredbama ne more učinkovito sklicevati na obrazložitev, ki je ti uredbi ne vsebujeta in ki jo je navedla šele po vložitvi tožbe (glej v tem smislu sodbo z dne 21. marca 1996, Farrugia/Komisija, T‑230/94, EU:T:1996:40, točka 36 in navedena sodna praksa).
161 Zato Splošno sodišče alternativnih izračunov v zvezi z nelojalnim nižanjem prodajnih cen, ki jih je predložila Komisija, ne more upoštevati pri presoji vpliva storjene napake na stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen.
162 Na drugem mestu, Komisija je po ukrepu procesnega vodstva predložila nove alternativne izračune v zvezi z nelojalnim nižanjem prodajnih cen, v katerih je samo dodala stroške PSU in dobiček prodajnih subjektov, povezanih s kitajskimi proizvajalci izvozniki, ni pa spremenila kode PCN, uporabljene v izpodbijanih uredbah. Po njenem mnenju je po teh novih alternativnih izračunih nelojalno nižanje prodajnih cen ostalo stabilno pri 30,0 % za skupino Xingyuan ter se zmanjšalo z 19,3 na 18,5 % za skupino Giti, z 22,2 na 16,8 % za skupino Aeolus in s 17,6 na 7,3 % za skupino Hankook.
163 Ob domnevi, da so točni (o čemer bi se morala Komisija prepričati, če bi bilo tožbama ugodeno), je na podlagi zadevnih novih alternativnih izračunov mogoče oceniti stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki bi bile dobljene z metodo, ki jo predlagata tožeči stranki ter pri kateri se stroški PSU in dobiček povezanih prodajnih subjektov vključi tako pri kitajskih proizvajalcih izvoznikih kot pri proizvajalcih Unije. S tako metodo bi bilo mogoče opraviti pošteno primerjavo cen v primerih, v katerih bi se zadevni izdelek in podoben izdelek prodajala prek povezanih prodajnih subjektov.
164 Iz zadevnih novih alternativnih izračunov je razvidno, da če bi Komisija uporabila metodo, ki jo predlagata tožeči stranki, bi bilo nelojalno nižanje prodajnih cen za tri od štirih skupin vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov nižje, in sicer za skupine Giti, Aeolus in Hankook. Glede na številke, ki jih je Komisija zagotovila v zvezi z relativno težo vsake od skupin vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov v skupnem izvozu, ki so ga ti opravili (17 % za skupino Xingyuan, 30 % za skupino Giti, 17 % za skupino Aeolus in 36 % za skupino Hankook), pa skupine Giti, Aeolus in Hankook glede na vzorec skupaj predstavljajo 83 % skupnega izvoza. Poleg tega je ugotovljena razlika vsaj za dve od teh skupin velika, in sicer za skupini Aeolus in Hankook, ki predstavljata 53 % navedenega izvoza.
165 V teh okoliščinah in ob upoštevanju relativne teže različnih skupin vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov je očitno, da bi bila tudi splošna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen glede na celotni vzorec bistveno nižja, če bi Komisija uporabila metodo, ki jo predlagata tožeči stranki. Zato bi bila tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen bistveno nižja od stopnje 21 %, upoštevane v izpodbijanih uredbah (točka 123 zgoraj).
166 Zato zadevni novi alternativni izračuni kažejo, da je napaka, ki jo je storila Komisija, lahko vplivala na stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen in v obravnavani zadevi povzročila bistveno previsoko oceno tega nelojalnega nižanja.
167 Seveda je očitno, da tudi po zadevnih novih alternativnih izračunih, kot poudarja Komisija, stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen ostaja nespremenjena za skupino Xingyuan in precejšnja za štiri skupine kitajskih proizvajalcev izvoznikov.
168 Vendar je treba ugotoviti, da je Komisija ugotovila obstoj velike škode za industrijo Unije in vzročne zveze samo na podlagi splošne stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen 21 %, in ne na podlagi individualnih stopenj nelojalnega nižanja štirih vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov (glej točko 123 zgoraj). Ta splošna stopnja nelojalnega nižanja pa bi bila bistveno nižja, če Komisija ne bi storila napake, ki se ji očita (glej točko 165 zgoraj).
169 Na tretjem mestu, Komisija navaja statistične podatke v zvezi z uvozom, in sicer statistične podatke Eurostata (Statistični urad Evropske unije) in kitajske statistične podatke, ter v zvezi s proizvodnjo Unije, in sicer podatke, ki so jih zagotovili vzorčeni proizvajalci Unije. Iz teh statističnih podatkov naj bi bilo razvidno, da so razlike med uvoznimi cenami in cenami industrije Unije zelo velike, ker naj bi v obravnavanem obdobju povprečna cena na enoto kitajskega uvoza predstavljala samo med 59,08 in 64,13 % cene izdelkov Unije.
170 Vendar je treba ugotoviti, da se Komisija v zvezi z uvozom s poreklom iz Kitajske zdaj sklicuje na makroekonomske statistične podatke in ne na statistične podatke, dobljene od vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Poleg tega se tako v zvezi z uvozom kot v zvezi s proizvodnjo Unije sklicuje na splošne in netehtane bruto statistične podatke, ne da bi upoštevala vrste izdelkov in segmentacijo zadevnega izdelka v tri razrede. Zato z različnimi statističnimi podatki, na katere se sklicuje Komisija, ni mogoče utemeljiti višine stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, izračunane na podlagi tehtanih povprečnih prodajnih cen za posamezen segment in vrsto izdelka po metodi, opisani v točkah od 116 do 122 zgoraj.
171 Iz navedenega izhaja, da je kršitev obveznosti Komisije, da opravi pošteno primerjavo cen, imela vpliv, ki je poleg tega velik, na določitev stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen.
ii) Analiza škode in vzročne zveze
172 Komisija trdi, da ni dokazano, da bi bila ugotovitev v zvezi z obstojem škodljivega dampinga ali škodljivih subvencij drugačna, če pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen ne bi bila storjena napaka, ki jo zatrjujeta tožeči stranki.
173 V zvezi s tem iz uvodnih izjav 150, 217, 219 in 230 začasne protidampinške uredbe in uvodnih izjav 258 in 265 dokončne protidampinške uredbe na eni strani ter uvodnih izjav 659, 830, 837, 839, 842 in 868 protisubvencijske uredbe na drugi strani izhaja, da se je Komisija za ugotovitev obstoja škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ter vzročne zveze med dampinškim ali subvencioniranim uvozom in to škodo oprla predvsem na nelojalno nižanje prodajnih cen. Večkrat je poudarila „precejšnjo“ ali „visoko“ stopnjo tega nelojalnega nižanja. Zlasti v uvodni izjavi 219 začasne protidampinške uredbe in uvodni izjavi 839 protisubvencijske uredbe je navedla, da je to znatno nelojalno nižanje prodajnih cen skupaj z občutnim povečanjem uvoza eden od dveh glavnih dejavnikov, ki ju je treba upoštevati pri presoji učinka dampinškega ali subvencioniranega uvoza.
174 Iz tega je razvidno, da je Komisija pripisala odločilen pomen nelojalnemu nižanju prodajnih cen, kot je izračunano v izpodbijanih uredbah, in da to nelojalno nižanje prodajnih cen vodi do sklepa, da je uvoz zadevnega izdelka vzrok za škodo za industrijo Unije. Ta ugotovitev ni omajana z okoliščino, ki jo navaja Komisija, da je upoštevala tudi druge dejavnike.
175 Dodati je treba, da v okviru nadzora zakonitosti iz člena 263 PDEU Splošnemu sodišču ni treba presojati, ali bi Komisija lahko prav tako ugotovila obstoj škodljivega dampinga ali škodljivih subvencij na podlagi stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki je nižja od občutno previsoko ocenjene stopnje, upoštevane v izpodbijanih uredbah.
176 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je napaka, ki jo je Komisija storila pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen, vplivala na njeno ugotovitev obstoja škode in vzročne zveze.
2) Vpliv na stopnje škode ter na višino spornih dokončnih protidampinških in izravnalnih dajatev
i) Stopnje škode
177 Komisija je v pisanjih in na obravnavi v bistvu trdila, da ni dokazano, da bi bile stopnje škode nižje, če bi uvozne cene vključevale stroške PSU in dobiček povezanih prodajnih subjektov.
178 Na prvem mestu, Komisija vztraja pri razliki med nelojalnim nižanjem prodajnih cen (undercutting) in nelojalnim nižanjem ciljnih cen ali stopnjo škode (underselling), ki ni bila obravnavana v sodbah z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija (T‑301/16, EU:T:2019:234), in z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija (T‑300/16, EU:T:2019:235).
179 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da izbira ravni trgovanja ter vključitev oziroma nevključitev stroškov PSU in dobička prodajnih subjektov, povezanih s kitajskimi proizvajalci izvozniki in proizvajalci Unije, vplivata na raven uvoznih cen in raven cen industrije Unije. Kot pa je razvidno zlasti iz uvodnih izjav od 254 do 256 začasne protidampinške uredbe, se stopnja škode izračuna s primerjavo uvoznih cen, uporabljenih pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen, na eni strani in neškodljivih cen podobnega izdelka, ki vključuje ciljni dobiček, ki odraža normalne tržne pogoje, na drugi strani. Zato napaka v zvezi z ravnjo trgovanja, na kateri se opravi primerjava cen, lahko vpliva tako na izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen kot na izračun stopnje škode.
180 Poleg tega je v nasprotju s tem, kar trdi Komisija, Splošno sodišče v sodbah, navedenih v točki 178 zgoraj, obravnavalo vprašanje stopnje škode, saj je navedlo, da ni mogoče izključiti, da bi bila stopnja škode za industrijo Unije določena na nižji ravni od stopnje dampinga, če bi bilo nelojalno nižanje prodajnih cen pravilno izračunano (sodbi z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑301/16, EU:T:2019:234, točka 194, in z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T‑300/16, EU:T:2019:235, točka 258).
181 Na drugem mestu, Komisija je v fazi duplike znova izračunala stopnje škode po istih metodah, kot jih je uporabila za ponovni izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen (točka 158 zgoraj). Glede na te alternativne izračune naj bi bile stopnje škode v resnici še višje od tistih, ki so bile v izpodbijanih uredbah upoštevane za vsako od skupin vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Na podlagi navedenih alternativnih izračunov naj bi se stopnje škode zvišale s 55,1 na 60,8 % za skupino Xingyuan, z 29,6 na 36,8 % za skupino Giti, s 37,3 na 40,2 % za skupino Aeolus in s 23,4 na 29,6 % za skupino Hankook.
182 V zvezi s tem zadostuje poudariti, da iz istih razlogov, kot so navedeni v točkah od 159 do 161 zgoraj v zvezi z alternativnimi izračuni nelojalnega nižanja prodajnih cen, Splošno sodišče ne more upoštevati alternativnih izračunov stopnje škode, ki jih je Komisija predložila v fazi duplike, ne da bi nadomestilo obrazložitev.
183 Na tretjem mestu, Komisija je po ukrepu procesnega vodstva opravila nove alternativne izračune v zvezi z stopnjo škode po istih metodah, kot jih je uporabila pri novih alternativnih izračunih v zvezi z nelojalnim nižanjem prodajnih cen, to je brez spremembe kode PCN, uporabljene v izpodbijanih uredbah (točka 162 zgoraj). Po teh novih alternativnih izračunih naj bi stopnja škode ostala stabilna pri 55,1 % za skupino Xingyuan ter se zmanjšala z 29,6 na 28,5 % za skupino Giti, s 37,3 a 29,8 % za skupino Aeolus in s 23,4 na 10,3 % za skupino Hankook.
184 Ob domnevi, da so točni (o čemer bi se morala Komisija prepričati, če bi bilo tožbama ugodeno), je na podlagi zadevnih novih alternativnih izračunov mogoče oceniti stopnje škode, ki bi jih Komisija uporabila, če bi sledila metodi, ki jo predlagata tožeči stranki, ter upoštevala stroške PSU in dobiček prodajnih subjektov, povezanih s kitajskimi proizvajalci izvozniki.
185 V zvezi s tem je treba razlikovati med tremi položaji.
186 Prvič, stopnja škode bi bila nižja za tri od štirih skupin vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, in sicer za skupine Giti, Aeolus in Hankook. Poleg tega bi bila ugotovljena razlika vsaj za dve od teh skupin velika, in sicer za skupini Aeolus in Hankook.
187 Drugič, ob upoštevanju relativne teže različnih skupin vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov je očitno, da bi bila stopnja škode glede na celoten vzorec bistveno nižja, če bi Komisija uporabila metodo, ki jo predlagata tožeči stranki. Zato bi bila tehtana povprečna stopnja škode bistveno nižja od stopnje 32,39 %, upoštevane v izpodbijanih uredbah. Kot pa je razvidno iz preglednice 11 v dokončni protidampinški uredbi in preglednice v uvodni izjavi 933 protisubvencijske uredbe, je bila za kitajske proizvajalce izvoznike, ki so navedeni v prilogah I in II k izpodbijanima uredbama ter so glede na posamezen primer sodelovali pri protidampinški oziroma protisubvencijski preiskavi, upoštevana zadnjenavedena stopnja škode.
188 V teh okoliščinah zadevni novi alternativni izračuni kažejo, da je Komisija zaradi storjene napake previsoko ocenila stopnje škode, upoštevane za vse proizvajalce izvoznike, navedene v točki 28 zgoraj, ki so ali del skupin Giti, Aeolus in Hankook ali navedeni v prilogah I in II k izpodbijanima uredbama. Ta ugotovitev ni omajana z okoliščino, ki jo je poudarila Komisija, da bi tudi glede na te nove alternativne izračune stopnja škode ostala precejšnja za vsako od skupin kitajskih proizvajalcev izvoznikov.
189 Tretjič, glede na zadevne nove alternativne izračune bi stopnja škode ostala nespremenjena pri 55,1 % za skupino Xingyuan. Kot pa je razvidno iz preglednice 11 v dokončni protidampinški uredbi in preglednice v uvodni izjavi 933 protisubvencijske uredbe, je bila ta stopnja škode, ki je najvišja ugotovljena med vzorčenimi kitajskimi proizvajalci izvozniki, uporabljena za kitajske proizvajalce izvoznike, ki glede na posamezen primer niso sodelovali pri protidampinški oziroma protisubvencijski preiskavi. V praksi se ta preostala stopnja škode, ki znaša točno 55,07 %, uporablja za „vse druge družbe“, ki niso poimensko navedene v izpodbijanih uredbah, ter med drugim za družbi Weifang Yuelong Rubber in Hefei Wanli Tire. Uporablja se tudi za družbo Zhongce Rubber Group samo v protisubvencijskem postopku, saj je ta družba navedena v Prilogi II k protisubvencijski uredbi.
190 Vendar je treba ugotoviti, da zadevni novi alternativni izračuni omogočajo samo nevtralizacijo učinkov napake, pri kateri so bile konstruirane uvozne cene na ravni meja Unije primerjane s cenami pri nadaljnji prodaji, ki so jih zaračunavali prodajni subjekti, povezani s proizvajalci Unije. Nasprotno pa z njimi ni mogoče nevtralizirati morebitnih učinkov napake, pri kateri so bile dejanske prodajne cene, ki so jih strankam v Uniji neposredno zaračunali kitajski proizvajalci izvozniki, na eni strani primerjane s cenami pri nadaljnji prodaji, ki so jih zaračunavali prodajni subjekti, povezani s proizvajalci Unije, na drugi strani. Ta zadnja primerjava pa je tudi eden od elementov neobstoja poštene primerjave cen na isti ravni trgovanja (glej točki 138 in 145 zgoraj).
191 V teh okoliščinah ni mogoče v celoti izključiti, da bi Komisija, če bi opravila pošteno primerjavo cen na isti ravni trgovanja, za skupino Xingyuan in nato za tri družbe, navedene v točki 189 zgoraj, uporabila stopnjo škode, nižjo od stopnje 55,07 %, upoštevane v izpodbijanih uredbah.
192 Zato je treba ugotoviti, da je kršitev obveznosti Komisije, da opravi pošteno primerjavo cen, imela ali je lahko imela vpliv na določitev stopenj škode za vse kitajske proizvajalce izvoznike, naj so v izpodbijanih uredbah imenovani ali ne.
ii) Višina spornih dokončnih protidampinških in izravnalnih dajatev
193 Komisija v svojih pisanjih omenja „pravilo nižje dajatve“. Zlasti v zadevi T‑72/19 navaja, da so trditve tožečih strank v celoti brezpredmetne, ker je bila na podlagi tega pravila raven dokončnih izravnalnih dajatev določena glede na višino ugotovljenih subvencij, in ne glede na stopnjo škode.
194 V zvezi s tem je treba spomniti, da na podlagi člena 9(4), drugi pododstavek, osnovne protidampinške dajatve znesek dokončne protidampinške dajatve ne presega ugotovljene stopnje dampinga in mora biti manjši od te stopnje, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Enako v skladu s členom 15(1), tretji pododstavek, osnovne protisubvencijske uredbe znesek izravnalne dajatve ne sme preseči zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in mora biti nižji od tega zneska, če nižja dajatev zadošča, da se odpravi škoda, ki se povzroča industriji Unije.
195 Iz tega izhaja, da kadar Komisija hkrati določi protidampinško in izravnalno dajatev, ti dajatvi ne moreta alternativno ali kumulativno presegati ravni stopnje škode (glej v tem smislu sodbo z dne 11. septembra 2014, Gold East Paper in Gold Huasheng Paper/Svet, T‑444/11, EU:T:2014:773, točka 217).
196 V obravnavani zadevi je iz preglednice 11 v dokončni protidampinški uredbi in preglednice v uvodni izjavi 933 protisubvencijske uredbe razvidno, da je bila za vse kitajske proizvajalce izvoznike stopnja škode (ki niha med 23,41 in 55,07 %) določena na nižji ravni od stopnje dampinga (ki niha med 56,8 in 106,7 %), vendar na višji ravni od subvencijske stopnje (ki niha med 2,06 in 51,08 %). V teh okoliščinah in kot je razvidno iz uvodne izjave 929 protisubvencijske uredbe, se je Komisija na eni strani odločila uvesti dokončno izravnalno dajatev na ravni dokončnih zneskov subvencij in na drugi strani dokončno protidampinško dajatev do višine ustrezne stopnje odprave škode. Vendar ni bila določena nobena dokončna protidampinška dajatev za proizvajalce izvoznike, navedene v prilogah II k izpodbijanima uredbama, kot je družba Zhongce Rubber Group (točka 78 zgoraj), za katere je bila uporabljena stopnja škode v protidampinškem postopku (32,39 %) nižja kot v protisubvencijskem postopku (55,07 %).
197 Prvič, iz tega izhaja, da je za kitajske proizvajalce izvoznike, naj so v izpodbijanih uredbah imenovani ali ne, razen dveh, ki sta navedena v prilogah II k izpodbijanima uredbama, skupna stopnja dokončne protidampinške dajatve in dokončne izravnalne dajatve enaka stopnji škode. Zato v skladu s „pravilom nižje dajatve“, potrjenim v določbah, navedenih v točki 194 zgoraj, in sodni praksi, navedeni v točki 195 zgoraj, vsaka napaka, ki vpliva na izračun stopnje škode, vpliva na zakonitost kumuliranega skupnega zneska dokončnih protidampinških in izravnalnih dajatev, uvedenih za izdelke, ki jih proizvajajo navedeni proizvajalci izvozniki. Kot pa je bilo navedeno v točki 192 zgoraj, je bil z metodo primerjave cen, ki jo je uporabila Komisija, izkrivljen izračun stopnje škode za vse kitajske proizvajalce izvoznike, naj so v navedenih uredbah imenovani ali ne.
198 Drugič, v zvezi s proizvajalci izvozniki, navedenimi v prilogah II k izpodbijanima uredbama, kot je družba Zhongce Rubber Group, drži, da jim je bila naložena samo dokončna izravnalna dajatev, katere stopnja (51,08 %) je nižja o njihove stopnje škode v protisubvencijskem postopku (55,07 %). Vendar zlasti glede na majhno razliko med stopnjo te dokončne izravnalne dajatve in to stopnjo škode ni mogoče izključiti, da bi bila navedena stopnja škode, če bi bila izračunana pravilno, določena na nižji ravni od ravni subvencijske stopnje.
199 Zato je treba ugotoviti, da je kršitev obveznosti Komisije, da opravi pošteno primerjavo cen, imela vpliv na kumulirani skupni znesek dokončnih protidampinških in izravnalnih dajatev za vse kitajske proizvajalce izvoznike, naj so v izpodbijanih uredbah imenovani ali ne.
200 Iz navedenega izhaja, da je ugotovljena napaka pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen na eni strani imela vpliv na analizo Komisije v zvezi z obstojem škode in vzročne zveze ter na drugi strani na njene izračune v zvezi z zneskom dokončnih protidampinških in izravnalnih dajatev. Iz tega izhaja, da ta napaka lahko vpliva na zakonitost izpodbijanih uredb.
201 Zato je drugi očitek drugega dela tretjih tožbenih razlogov utemeljen in ga je treba sprejeti.
e) Načelo in obseg razglasitve ničnosti zaradi kršitve obveznosti poštene primerjave cen
202 Sprejetje drugega očitka drugega dela tretjih tožbenih razlogov samo po sebi utemeljuje razglasitev ničnosti izpodbijanih uredb v delu, v katerem so z njima uvedene dokončne protidampinške in izravnalne dajatve na uvoz izdelkov, ki jih proizvajajo proizvajalci izvozniki, navedeni v točki 28 zgoraj, ob upoštevanju nedopustnosti, ugotovljene v točki 82 zgoraj.
203 Vendar Komisija Splošnemu sodišču, če bi sprejelo ta očitek, predlaga, naj izpodbijani uredbi razglasi za nični samo v delu, v katerem so bile sporne dokončne protidampinške in izravnalne dajatve določene na višji ravni od stopnje škode, ki izhaja iz novih alternativnih izračunov, ki jih je opravila.
204 V zvezi s tem je treba ugotoviti, prvič, da je napaka, ki jo je Komisija storila pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen, vplivala na njeno analizo samega obstoja škode in vzročne zveze (glej točki 176 in 200 zgoraj), tako da jo je treba sankcionirati z razglasitvijo popolne ničnosti spornih dokončnih protidampinških in izravnalnih dajatev.
205 Drugič, glede na stanje spisov ni dokazano, da novi alternativni izračuni, ki jih je opravila Komisija, zadostujejo za to, da se storjena napaka v celoti nevtralizira (glej točki 190 in 191 zgoraj). Iz tega izhaja, da na podlagi teh izračunov ni mogoče natančno ugotoviti, koliko bi sporne dokončne protidampinške in izravnalne dajatve ostale delno utemeljene.
206 Tretjič, izbira upoštevne ravni trgovanja za pošteno primerjavo cen je nujna predhodna faza za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, stopnje škode in stopnje protidampinške ali izravnalne dajatve, ki se uporabi. Iz tega izhaja, da bi bila sprememba ravni trgovanja, na katero se je oprla Komisija, da bi opravila pošteno primerjavo cen, podobna nadomestitvi obrazložitve in bi vplivala na samo bistvo izpodbijanih uredb. Zato spornih dokončnih protidampinških in izravnalnih dajatev ni mogoče ohraniti, niti delno, z obrazložitvijo, da bi bile utemeljene za del njihovega zneska (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 15. septembra 2016, Unitec Bio/Svet, T‑111/14, EU:T:2016:505, točka 76).
207 Posledično sprejetje drugega očitka drugega dela tretjih tožbenih razlogov lahko povzroči razglasitev ničnosti celotnega zneska spornih dokončnih protidampinških in izravnalnih dajatev, kolikor se te dajatve izpodbijajo z dopustnimi tožbenimi predlogi (glej točko 202 zgoraj).
[…]
E. Sklepna ugotovitev
278 Iz navedenega izhaja, da je treba:
– prvič, dokončno protidampinško uredbo razglasiti za nično v delu, v katerem uvaja dokončne protidampinške dajatve na uvoz izdelkov, ki jih proizvajajo proizvajalci izvozniki, navedeni v točki 28 zgoraj, razen družbe Zhongce Rubber Group;
– drugič, protisubvencijsko uredbo razglasiti za nično v delu, v katerem uvaja dokončne izravnalne dajatve na uvoz izdelkov, ki jih proizvajajo proizvajalci izvozniki, navedeni v točki 28 zgoraj;
– tretjič, tožbene predloge v preostalem zavrniti.
[…]
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (deseti razširjeni senat)
razsodilo:
1. Zadevi T‑30/19 in T‑72/19 se združita za izdajo sodbe.
2. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1579 z dne 18. oktobra 2018 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2018/163 se razglasi za nično v delu, v katerem uvaja dokončne protidampinške dajatve na uvoz izdelkov, ki jih proizvajajo ti proizvajalci izvozniki:
– Chaoyang Long March Tyre Co. Ltd;
– Triangle Tyre Co. Ltd;
– Shandong Wanda Boto Tyre Co. Ltd;
– Qingdao Doublestar Tire Industrial Co. Ltd;
– Ningxia Shenzhou Tire Co. Ltd;
– Guizhou Tyre Co. Ltd;
– Aeolus Tyre Co. Ltd;
– Shandong Huasheng Rubber Co. Ltd;
– Chongqing Hankook Tire Co. Ltd;
– Prinx Chengshan (Shandong) Tire Co. Ltd;
– Jiangsu Hankook Tire Co. Ltd;
– Shandong Linglong Tire Co. Ltd;
– Shandong Jinyu Tire Co. Ltd;
– Sailun Jinyu Group Co. Ltd;
– Shandong Kaixuan Rubber Co. Ltd;
– Weifang Yuelong Rubber Co. Ltd;
– Weifang Shunfuchang Rubber And Plastic Products Co. Ltd;
– Shandong Hengyu Science & Technology Co. Ltd;
– Jiangsu General Science Technology Co. Ltd;
– Double Coin Group (Jiang Su) Tyre Co. Ltd;
– Hefei Wanli Tire Co. Ltd;
– Giti Tire (Anhui) Company Ltd;
– Giti Tire (Fujian) Company Ltd;
– Giti Tire (Hualin) Company Ltd;
– Giti Tire (Yinchuan) Company Ltd;
– Qingdao GRT Rubber Co. Ltd.
3. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1690 z dne 9. oktobra 2018 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/1579 se razglasi za nično v delu, v katerem uvaja dokončne izravnalne dajatve na uvoz izdelkov, ki jih proizvajajo proizvajalci izvozniki, navedeni v točki 2 izreka te sodbe, na eni strani, in družba Zhongce Rubber Group Co., Ltd, na drugi strani.
4. Drugi tožbeni predlogi se zavrnejo.
5. Evropska komisija poleg svojih stroškov nosi stroške, ki sta jih priglasila China Rubber Industry Association (CRIA) in China Chamber of Commerce of Metals, Minerals & Chemicals Importers & Exporters (CCCMC), razen stroškov, povezanih z intervencijo.
6. Družba Marangoni SpA poleg svojih stroškov nosi stroške, ki sta jih CRIA in CCCMC priglasila zaradi intervencije.
Kornezov |
Buttigieg |
Kowalik‑Bańczyk |
Hesse |
Petrlík |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 4. maja 2022.
Podpisi
* Jezik postopka: angleščina.
1 Navedene so le točke te sodbe, za katere Splošno sodišče meni, da je njihova objava koristna.