Zadeva T‑20/19
Pablosky, SL
proti
Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino
Sodba splošnega sodišča (drugi senat) z dne 8. julija 2020
„Znamka Evropske unije – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Evropske unije mediFLEX easystep – Prejšnja figurativna znamka Evropske unije Stepeasy – Relativni razlogi za zavrnitev – Člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001“
Znamka Evropske unije – Tožbeni postopek – Tožba pri sodišču Unije – Pristojnost Splošnega sodišča – Nadzor nad zakonitostjo odločb odborov za pritožbe – Nadzor nad pravno opredelitvijo dejanskega stanja spora – Nadzor presoje odbora za pritožbe v zvezi z verjetnostjo zmede – Neizpodbijanje ugotovitev o dejavnikih, bistvenih za analizo navedene verjetnosti – Učinek
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2017/1001, člen 72)
(Glej točko 26.)
Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Presoja verjetnosti zmede – Določitev upoštevne javnosti – Raven pozornosti javnosti
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2017/1001, člen 8(1)(b))
(Glej točke od 38 do 40 in 42.)
Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Presoja verjetnosti zmede – Določitev upoštevne javnosti – Raven pozornosti javnosti – Zdravstveni proizvodi
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2017/1001, člen 8(1)(b))
(Glej točko 41.)
Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Besedna znamka mediFLEX easystep in figurativna znamka Stepeasy
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2017/1001, člen 8(1)(b))
(Glej točke 45, od 53 do 57 in od 110 do 117.)
Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Podobnost med zadevnimi proizvodi ali storitvami – Merila presoje
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2017/1001, člen 8(1)(b))
(Glej točki 49 in 50.)
Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Merila presoje
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2017/1001, člen 8(1)(b))
(Glej točke od 106 do 109.)
Povzetek
Splošno sodišče je v sodbah Pablosky/EUIPO – docPrice (mediFLEX easystep) (T‑20/19) in Pablosky/EUIPO – docPrice (mediFLEX easySTEP) (T‑21/19), ki sta bili izdani 8. julija 2020, delno ugodilo tožbama zoper odločbi odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) v zvezi s postopkoma z ugovorom med družbama Pablosky (v nadaljevanju: tožeča stranka) in docPrice (v nadaljevanju: intervenientka).
V obravnavanem primeru je intervenientka zahtevala registracijo besedne znamke mediFLEX easystep in figurativne znamke mediFLEX easySTEP ( 1 ), zlasti za „ortopedsko obutev“, „škornje za uporabo v medicini“, „oblačila“, „pokrivala“, „obutev“ in „zdravstveno obutev“. Tožeča stranka je vložila ugovor zoper registracijo teh znamk, pri čemer se je oprla na svojo prejšnjo figurativno znamko Stepeasy, registrirano za „oblačila“, „obutev“ in „pokrivala“. Odbor za pritožbe je za vse zadevne proizvode, tudi za tiste, ki so enaki, ocenil, da ni nobene verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe 2017/1001 ( 2 ). Tožeča stranka je v svoji tožbi za razveljavitev trdila, da bi odbor za pritožbe moral ugotoviti obstoj take verjetnosti.
V zvezi s tem je Splošno sodišče na prvem mestu poudarilo, da to, da stranke, ki predlagajo razveljavitev odločbe odbora za pritožbe, ne izpodbijajo nekaterih dejavnikov, ki so bistveni za analizo verjetnosti zmede, ne izključuje tega, da Splošno sodišče lahko ali mora nadzorovati njihovo utemeljenost, saj so ti dejavniki ključni korak razlogovanja, ki ga mora navedeno sodišče opraviti za izvedbo navedenega nadzora. Če je ena od strank, ki predlaga razveljavitev odločbe odbora za pritožbe, izpodbijala presojo zadnjenavedenega v zvezi z verjetnostjo zmede na podlagi načela medsebojne odvisnosti med upoštevanimi dejavniki, zlasti med podobnostjo znamk ter podobnostjo med proizvodi in storitvami, ki jih pokriva znamka, je Splošno sodišče pristojno za preizkus presoje navedenega odbora o teh dejavnikih. Nazadnje je Splošno sodišče ugotovilo, da ga ne more zavezovati napačna presoja odbora za pritožbe o dejstvih, saj je navedena presoja del ugotovitev, katerih zakonitost se izpodbija pred njim.
Na drugem mestu je Splošno sodišče opozorilo, da so lahko zdravstveni proizvodi namenjeni tako strokovnjakom kot končnim potrošnikom, ki izkazujejo visoko stopnjo pozornosti. Tako je presodilo, da je odbor za pritožbe storil napako s tem, da je štel, da so „ortopedska obutev“, „škornji za uporabo v medicini“ in „zdravstvena obutev“ namenjeni širši javnosti, ki ima srednjo stopnjo pozornosti, in ne zdravstvenim delavcem, specializiranim za ortopedijo, in potrošnikom širše javnosti z ortopedskimi težavami, zaradi katerih morajo nositi prilagojeno obutev, katerih stopnja pozornosti naj bi bila visoka.
Na tretjem mestu je Splošno sodišče ugotovilo, da so „ortopedska obutev“ in „škornji za uporabo v medicini“, na katere se nanaša prijavljena znamka, in „obutev“, na katero se nanaša prejšnja znamka, malo podobni, in ne – kot navaja odbor za pritožbe – „vsaj malo“, na podlagi česar je mogoče sklepati, da bi podobnost lahko bila višja od „majhne“. Čeprav ortopedska obutev ali obutev za uporabo v medicini, tako kot vsa „obutev“, poleg tega pokriva in ščiti stopala, je namreč njena glavna funkcija popravljanje telesnih okvar ortopedske narave. Poleg tega je splošno znano, da ortopedsko obutev ali obutev za uporabo v medicini bodisi na recept preda neposredno zdravnik bodisi se prodaja v specializiranih prodajalnah za ortopedske ali medicinske proizvode. Nazadnje, ortopedska obutev ali škornji za uporabo v medicini se ne izdelujejo – tako kot obutev na splošno – industrijsko ali standardizirano, ampak se izdelajo po meri ali jih ortopedski tehnologi vsaj prilagodijo potrebam vsakega pacienta.
Splošno sodišče je zato sklenilo, da ob upoštevanju visoke ali srednje stopnje pozornosti, ki bi jo izkazovala zadevna javnost, in majhnega svojstvenega razlikovalnega učinka prejšnje znamke v zvezi z „obutvijo“, ni verjetnosti zmede v zvezi z „zdravstveno obutvijo“, „ortopedsko obutvijo“, „škornji za uporabo v medicini“ in „obutvijo“, na katere se nanaša prijavljena znamka.
Vendar je Splošno sodišče glede „oblačil“ in „pokrival“, ki jih pokriva vsaka od nasprotujočih si znamk, razsodilo, da je odbor za pritožbe napačno ugotovil neobstoj verjetnosti zmede. Splošno sodišče je zato razveljavilo izpodbijani odločbi odbora za pritožbe v delu, v katerem se nanašata na te proizvode.
( 1 ) Znamki sta predmet preizkusa v zadevi T‑20/19 oziroma T‑21/19.
( 2 ) Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1).