Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy w Warszawie (Poljska) 15. oktobra 2019 – Prokuratura Rejonowa Warszawa - Ursynów w Warszawie/AX

(Zadeva C-752/19)

(2020/C 54/23)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Okręgowy w Warszawie

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Prokuratura Rejonowa Warszawa - Ursynów w Warszawie

Tožena stranka: AX

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, v povezavi s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji in vrednoto pravne države, ki je v njem izražena, ter člen 6(1) in (2) v povezavi z uvodno izjavo 22 Direktive (EU) 2016/343 (1) Evropskega parlamenta in Sveta razlagati tako, da so zahteve učinkovitega sodnega varstva – vključno z zahtevo po neodvisnosti sodstva – in zahteve, ki izhajajo iz domneve nedolžnosti, kršene, če sodni postopek, kakršen je kazenski postopek, ki teče proti osebi, obdolženi storitve kaznivega dejanja iz člena 177(1) kodeks karny in drugih, poteka tako, da:

—

je v senatu sodišča sodnik (sodnik občinskega sodišča LK), ki je bil na mesto v tem sodišču z odločbo, ki jo je minister za pravosodje sprejel sam, delegiran iz sodišča, ki je po hierarhiji eno stopnjo nižje, pri čemer ni znano, po katerih merilih se je minister za pravosodje ravnal pri delegiranju tega sodnika, nacionalno pravo pa ne določa sodnega nadzora take odločbe in ministru za pravosodje omogoča, da sodnika v poljubnem trenutku odpokliče z mesta, na katero ga je delegiral?

Ali do kršitve zahtev, navedenih v prvem vprašanju, pride v položaju, v katerem lahko stranke zoper odločbo, izdano v sodnem postopku, kakršen je opisan v prvem vprašanju, vložijo izredno pravno sredstvo pri sodišču, kakršno je Sad Najwyższy (vrhovno sodišče), zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, in nacionalno pravo določa, da mora predsednik organizacijske enote (oddelka) tega sodišča, ki je pristojna za odločanje o pravnem sredstvu, zadeve sodnikom dodeljevati po abecednem redu sodnikov tega oddelka, pri čemer je izrecno prepovedana izpustitev katerega koli sodnika, pri odločanju o dodeljenih zadevah pa sodeluje tudi oseba, ki je bila imenovana na predlog kolegijskega organa, kakršen je Krajowa Rada Sądownictwa (nacionalni sodni svet), katerega sestava je oblikovana tako, da so njegovi člani sodniki:

(a)

ki jih izvoli dom parlamenta, ki glasuje za celoten seznam kandidatov, ki ga predhodno sestavi parlamentarna komisija, ki pri tem izbira med kandidati, ki jih poslanske skupine ali organ tega doma parlamenta predlagajo na podlagi priporočil, ki jih podajo skupine sodnikov ali državljanov, tako da morajo kandidati med postopkom za izvolitev trikrat dobiti podporo politikov;

(b)	ki imajo v članstvu tega organa tolikšno večino, da zadostuje za sprejetje odločitve o predložitvi predlogov za imenovanje na sodniška mesta in drugih zavezujočih odločitev, ki se zahtevajo z nacionalnim pravom?

Kakšen učinek imata z vidika prava Unije – vključno z določbami in zahtevami, navedenimi v prvem vprašanju – odločba, izdana v sodnem postopku, urejenem tako, kot je opisano v prvem vprašanju, in odločba, izdana v postopku pred Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče), če pri njenem sprejetju sodeluje oseba, navedena v drugem vprašanju?

4.	Ali so v skladu s pravom Unije – vključno z določbami, navedenimi v prvem vprašanju – učinki odločb, omenjenih v tretjem vprašanju, odvisni od tega, ali je zadevno sodišče odločilo v korist ali v škodo obdolženca?

(1) Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL 2016, L 65, str. 1).