Zadeva C‑833/19 P
Svet Evropske unije
proti
Hamasu
Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 23. novembra 2021
„Pritožba – Skupna zunanja in varnostna politika – Boj proti terorizmu – Omejevalni ukrepi, sprejeti proti nekaterim osebam, skupinam in subjektom – Zamrznitev sredstev – Skupno stališče 2001/931/SZVP – Uredba (ES) št. 2580/2001 – Ohranitev organizacije na seznamu oseb, skupin in subjektov, vpletenih v teroristična dejanja – Obrazložitev posamičnih razlogov, ki je bila vročena organizaciji in ki je podana na drugi listini, kot je akt, v katerem je splošna obrazložitev – Overitev obrazložitve posamičnih razlogov – Člen 297(2) PDEU“
Pritožba – Razlogi – Predlogi, s katerimi se predlaga nadomestitev obrazložitve – Nedopustnost
(Poslovnik Sodišča, člen 169(1))
(Glej točke 36, 38 in 40.)
Akti institucij – Overitev sprejetih aktov – Podrobna pravila – Poslovnik Sveta – Načelo pravne varnosti
(Poslovnik Sveta, člen 15)
(Glej točke 55, 57, 58 in 60.)
Ničnostna tožba – Razlogi – Bistvena kršitev postopka – Kršitev določb Poslovnika Sveta v zvezi z overitvijo njegovih aktov – Razlog, ki ga mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti
(člen 263 in člen 297(2) PDEU; Poslovnik Sveta, člen 15)
(Glej točko 56.)
Akti institucij – Overitev sprejetih aktov – Pravila za izvajanje – Poslovnik Sveta – Zakonitost – Sklep o zamrznitvi sredstev, sprejet proti nekaterim osebam in subjektom, osumljenim terorističnih dejanj – Akti, ki so hkrati splošni akti in sveženj posamičnih odločb – Odločitev in obrazložitev, ki sta v ločenih dokumentih – Obveznost podpisa obrazložitve – Neobstoj
(člen 297(2), prvi pododstavek, PDEU, Poslovnik Sveta, člen 15; Sklepa Sveta (SZVP) 2018/475 in Sklep Sveta (SZVP) 2018/1084; Uredba Sveta 2018/468 in Uredba Sveta 2018/1071)
(Glej točke od 64 do 73 in 75.)
Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Bistvena postopkovna zahteva, ki ni overitev aktov
(člen 296 PDEU)
(Glej točko 74.)
Povzetek
Sodišče je potrdilo akte Sveta o ohranitvi Hamasa na evropskem seznamu terorističnih organizacij.
Splošno sodišče ohranitve Hamasa na tem seznamu ne bi smelo razglasiti za nično, ker Svet s podpisom ni potrdil obrazložitev posamičnih razlogov iz teh aktov.
Splošno sodišče je s sodbo z dne 4. septembra 2019, Hamas/Svet, ( 1 ) v okviru ničnostne tožbe, vložene na podlagi člena 263 PDEU, štiri akte Sveta Evropske unije, sprejete leta 2018, ( 2 ) s katerimi je bil vpis Hamasa ohranjen na seznamu, priloženem k Skupnemu stališču 2001/931/SZVP, razglasilo za nične. Hamas je bil vpisan kot organizacija, vpletena v teroristična dejanja, in so bili zato proti njemu sprejeti ukrepi zamrznitve sredstev in gospodarskih virov. Čeprav je Splošno sodišče zavrnilo sedem od osmih tožbenih razlogov, ki jih je takrat Hamas podal, da bi izpodbil svoj vpis, pa je izpodbijane akte razglasilo za nične v delu, v katerem se nanašajo na to organizacijo, ker Svet obrazložitve teh aktov, ki so bile v ločenih dokumentih, ni overil s svojim podpisom. Splošno sodišče je v zvezi s tem napotilo na obveznost podpisa, določeno v členu 297(2), prvi pododstavek, PDEU in členu 15 Poslovnika Sveta. ( 3 )
Sodišče, ki je odločalo v velikem senatu, je razveljavilo sodbo Splošnega sodišča z dne 4. septembra 2019. Razsodilo je, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je razsodilo, da bi morala obrazložitve, ki se nanašajo na ohranitev Hamasa na seznamih, priloženih k izpodbijani aktom, tako kot akte, v katerih je splošna obrazložitev, podpisati predsednik in generalni sekretar Sveta. Poleg tega je Svet te obrazložitve sprejel hkrati s temi akti, h katerim so bile obrazložitve neločljivo priložene, zato njihova verodostojnost ni bila veljavno izpodbijana.
Presoja Sodišča
Sodišče je na prvem mesti spomnilo, da iz sodbe Komisija/BASF, ( 4 ) na katero se je Splošno sodišče oprlo v sodbi, ki je predmet pritožbe, izhaja, da je lastnoročni podpis akta, zlasti predsednika institucije, ki ga je sprejela, sredstvo overitve tega akta, katere cilj je zagotoviti pravno varnost s tem, da se v verodostojnih jezikih določi besedilo, ki ga je sprejela ta institucija. Na podlagi take overitve je mogoče v primeru izpodbijanja tudi preveriti, ali se vročena ali objavljena besedila popolnoma ujemajo z besedili, kot so bila sprejeta, in z voljo njihovega avtorja. Čeprav je Sodišče v navedeni sodbi opozorilo tudi, da sta izrek in obrazložitev neke odločbe nedeljiva celota, Sodišče ugotavlja, da sta na spornih aktih – drugače kot na zadevni odločbi iz navedene sodbe – podpisa predsednika institucije, ki je te akte sprejela, to je Sveta, in generalnega sekretarja. V navedenih aktih, kot so bili objavljeni, je tudi splošna obrazložitev. Sodišče je poudarilo tudi, da v sodbi Komisija/BASF ni šlo za vprašanje, ali je treba celotno obrazložitev akta overiti s podpisom, kadar je del te obrazložitve v ločenem dokumentu, ampak je šlo zlasti za vprašanje neujemanja besedila odločbe, ki jo je sprejel njen avtor, z besedilom iste odločbe, kot je bila objavljena in vročena. Sodišče je sklenilo, da ugotovitev iz sodbe Komisija/BASF zaradi teh različnih elementov ni mogoče prenesti na obravnavano zadevo.
Sodišče je na drugem mesto spomnilo na svojo sodno prakso, v skladu s katero imajo akti, ki določajo omejevalne ukrepe, kot so sporni akti, posebno naravo, ker so hkrati splošni akti, ker so naslovljeni na kategorijo naslovnikov, ki je določena na splošno in abstraktno, in sveženj posamičnih odločb, sprejetih v zvezi z osebami in subjekti, ki so navedeni na seznamih, priloženih k tem aktom. Iz pravila iz člena 297(2), prvi pododstavek, PDEU izhaja, da mora sporne akte, ki so nezakonodajni akti, sprejeti bodisi v obliki uredb bodisi sklepov, v katerih ni naveden naslovnik, podpisati predsednik Sveta, če so podobni splošnim aktom v smislu te sodne prakse. Če pa so sporni akti podobni svežnju posamičnih odločb, zanje ne velja obveznost podpisa, ampak le obveznost uradne obvestitve, ki je določena v členu 297(2), tretji pododstavek, PDEU. To velja tudi za obrazložitve, ki so priložene spornim aktom, kot so te, ki so bile vročene Hamasu, ki niso splošne narave kot ti akti, ampak spadajo med akte, ki pomenijo sveženj posamičnih odločb. Zato ni treba, da predsednik Sveta poleg akta, v katerem je splošna obrazložitev omejevalnih ukrepov, podpiše tudi obrazložitev posamičnih razlogov v zvezi s tem aktom. Zadošča, da je zadnjenavedena obrazložitev ustrezno overjena z drugimi sredstvi.
Sodišče je menilo, da razlaga člena 15 Poslovnika Sveta privede do enake rešitve. Ker je treba ta člen razlagati ob upoštevanju upoštevnih določb Pogodbe, ga ni mogoče razlagati tako, da predsedniku in generalnemu sekretarju te institucije nalaga strožjo zahtevo v zvezi s podpisom, kot je zahteva iz člena 297(2), prvi pododstavek, PDEU. Sodišče poudarja, da take formalne obveznosti podpisa obrazložitve posamičnih razlogov ni mogoče izpeljati niti iz obveznosti obrazložitve iz člena 296 PDEU. Zahtev, ki izhajajo iz te obveznosti, ni mogoče zamenjati s tistimi, ki se nanašajo na overitev akta Unije, saj je nadzor nad spoštovanjem zadnjenavedene formalnosti predhodni pogoj za vsak drug nadzor nad tem aktom. Sodišče je tako razsodilo, da je prvi pritožbeni razlog utemeljen in je sodbo Splošnega sodišča razveljavilo.
Ker je stanje postopka v skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča dovolilo, da se odloči o tožbi, je Sodišče na tretjem mestu ugotovilo, da je Svet predložil dokumente, ki dokazujejo, da so bile obrazložitve sprejete hkrati s spornimi akti, ki sta jih podpisala predsednik in generalni sekretar Sveta, h katerim so bile te obrazložitve neločljivo priložene, in da Hamas ni navedel nobenega indica ali natančnega elementa, ki bi lahko vzbudil dvom o popolnem ujemanju besedila obrazložitev, ki so mu bile vročene, z besedilom, ki ga je sprejel Svet. Ker Hamas verodostojnosti teh obrazložitev ni veljavno izpodbijal, je Sodišče tožbo, ki jo je vložil Hamas, v celoti zavrnilo.
( 1 ) Sodba z dne 4. septembre 2019, Hamas/Svet (T‑308/18, EU:T:2019:557).
( 2 ) Sklep Sveta (SZVP) 2018/475 z dne 21. marca 2018 o posodobitvi seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu, in razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2017/1426 (UL 2018, L 79, str. 26); Izvedbena uredba Sveta (EU) 2018/468 z dne 21. marca 2018 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2017/1420 (UL 2018, L 79, str. 7); Sklep Sveta (SZVP) 2018/1084 z dne 30. julija 2018 o posodobitvi seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu, ter o razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2018/475 (UL 2018, L 194, str. 144); Izvedbena uredba Sveta (EU) 2018/1071 z dne 30. julija 2018 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2018/468 (UL 2018, L 194, str. 23).
( 3 ) Člen 15 Poslovnika Sveta, naslovljen „Podpisovanje aktov“, določa: „Besedila aktov, ki jih sprejmeta Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku, in aktov, ki jih sprejme Svet, podpiše predsednik, ki v času njihovega sprejetja izvršuje svoj mandat, in generalni sekretar. Generalni sekretar lahko pooblastilo za podpis prenese na generalne direktorje generalnega sekretariata.“ (Sklep Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o sprejetju Poslovnika Sveta (UL 2009, L 325, str. 35))
( 4 ) Sodba z dne 15. junija 1994, Komisija/BASF in drugi (C‑284/92, EU:C:2018:247).