Zadeva C‑564/19

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Pesti Központi Kerületi Bíróság)

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 23. novembra 2021

„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Direktiva 2010/64/EU – Člen 5 – Kakovost tolmačenja in prevajanja– Direktiva 2012/13/EU – Pravica do obveščenosti v kazenskem postopku – Člen 4(5) in člen 6(1) – Pravica do obveščenosti o obdolžitvah – Pravica do tolmačenja in prevajanja – Direktiva 2016/343/EU – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva in do nepristranskega sodišča – Člen 48(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Člen 267 PDEU – Člen 19(1), drugi pododstavek, PDEU – Dopustnost – Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper odločbo o vložitvi predloga za sprejetje predhodne odločbe – Disciplinski postopek – Pristojnost višjega sodišča, da predlog za sprejetje predhodne odločbe razglasi za nezakonit“

Vprašanja za predhodno odločanje – Dopustnost – Meje – Očitno neupoštevna vprašanja in hipotetična vprašanja, postavljena v kontekstu, ki izključuje koristen odgovor – Neobstoj

(člen 267 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)

(Glej točke 62, 63, 65, 66, 85, 87 in 88.)
Vprašanja za predhodno odločanje – Predložitev Sodišču – Pristojnosti nacionalnih sodišč – Obseg – Zahteva za varstvo zakonitosti zoper predložitveno odločbo nižjega sodišča – Pristojnost višjega sodišča, da ugotovi, da je ta odločba nezakonita, ne da bi poseglo v njene pravne učinke – Nedopustnost

(členi 258, 259 in 267 PDEU)

(Glej točke od 71 do 77 in 82 ter točko 1 izreka.)
Države članice – Obveznosti – Pristojnosti nacionalnih sodišč za postavljanje vprašanj za predhodno odločanje Sodišču – Primarnost – Pristojnost višjega sodišča, da ugotovi, da je predložitvena odločba nižjega sodišča nezakonita, ne da bi poseglo v njene pravne učinke – Nedopustnost – Obveznosti in pristojnosti nacionalnega sodišča – Obveznost, da se taka odločitev višjega sodišča, ki je v nasprotju s pravom Unije, ne uporabi – Morebitna ugotovitev Sodišča, da so vprašanja za predhodno odločanje nižjega sodišča nedopustna – Neupoštevnost

(člen 267 PDEU)

(Glej točke od 78 do 82 ter točko 1 izreka.)
Vprašanja za predhodno odločanje – Predložitev Sodišču – Pristojnosti nacionalnih sodišč – Obseg – Disciplinski postopek, uveden zoper sodnika nacionalnega sodišča, ker je pri Sodišču vložil predlog za predhodno odločanje – Nedopustnost

(člen 267 PDEU)

(Glej točke od 90 do 93 ter točko 2 izreka.)
Temeljne pravice – Pravica do obrambe – Določitev v členu 48 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in v členu 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah – Enak pomen in enak obseg – Raven varstva, zagotovljena z Listino, ki ne krši ravni varstva, zagotovljene z navedeno konvencijo

(člen 6(1), tretji odstavek, PEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 48 in 52(3) in (7))

(Glej točko 101.)
Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Pravica do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih – Kakovost tolmačenja in prevajanja – Obveznost držav članic – Obseg – Konkretni ukrepi, ki zagotavljajo dovolj kakovostno tolmačenje in prevajanje – Ukrepi, ki preganjani osebi omogočajo, da razume obdolžitev, in nacionalnim sodiščem, da nadzirajo kakovost tolmačenja

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2010/64, člena 2(5) in (8) ter 5(1) in (2))

(Glej točke 105, 106, od 110 do 115, 117 in 138 ter točko 3 izreka.)
Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Pravica do obveščenosti v kazenskem postopku – Pravica do obveščenosti o obdolžitvah – Pravica do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih – Obseg – Odsotnost informacij, predloženih v jeziku, ki ga zadevna oseba razume – Odsotnost dovolj kakovostnega tolmačenja ali nemožnost ugotoviti kakovost tolmačenja – Nadaljevanje kazenskega postopka v nenavzočnosti – Nedopustnost

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 48(2); Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2010/64, člen 2(5), 2012/13, uvodna izjava 27 in člena 4(5) ter 6(1) in (3), ter 2016/343, člena 8(2) in 9)

(Glej točke 123, od 128 do 132, od 135 do 138 in točko 3 izreka.)

Povzetek

Pravo Unije nasprotuje temu, da nacionalno vrhovno sodišče na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo vloži generalni državni tožilec, ugotovi nezakonitost predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo nižje sodišče, z obrazložitvijo, da postavljena vprašanja niso upoštevna in potrebna za odločitev o sporu o glavni stvari. Nacionalno sodišče na podlagi primarnosti prava Unije ne sme uporabiti nobene nacionalne sodne prakse, ki posega v njegovo možnost predlaganja vprašanj za predhodno odločanje Sodišču.

Sodišče Pesti Központi Kerületi Bíróság (osrednje okrožno sodišče v Pešti, Madžarska) odloča v kazenskem postopku zoper švedskega državljana. Obdolženca, ki ne zna madžarsko in mu je pomagal tolmač za švedski jezik, je preiskovalni organ na prvem zaslišanju obvestil o sumih zoper njega. Vendar ni nobene informacije o izbiri tolmača, preverjanju njegove usposobljenosti oziroma o tem, ali sta on in obdolženec drug drugega razumela. Na Madžarskem namreč ni nobenega uradnega registra prevajalcev in tolmačev, madžarska ureditev pa ne določa, koga je mogoče v kazenskih postopkih imenovati za tolmača niti v skladu s katerimi merili. Zato po mnenju sodišča, ki v zadevi odloča, niti odvetnik niti sodišče ne moreta preveriti kakovosti tolmačenja. V takih okoliščinah to sodišče meni, da bi lahko bila kršena pravica obdolženca do obveščenosti o njegovih pravicah in njegova pravica do obrambe.

Tako se je to sodišče odločilo Sodišču predložiti vprašanje za predhodno odločanje o združljivosti madžarske ureditve z Direktivo 2010/64 ( 1 ) o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih in z Direktivo 2012/13 ( 2 ) o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku. Če ta ureditev s tema direktivama ni združljiva, je to sodišče vprašalo tudi, ali se kazenski postopek lahko nadaljuje v nenavzočnosti obdolženca, tak postopek je namreč v madžarskem pravu določen v nekaterih primerih, ko obdolženec ne pride na obravnavo.

Po tej prvi predložitvi vprašanj za predhodno odločanje Sodišču je Kúria (vrhovno sodišče, Madžarska) odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti madžarskega generalnega državnega tožilca zoper predložitveno odločbo in je ugotovilo, da je nezakonita – kar pa ni vplivalo na pravne učinke te odločbe – v bistvu z obrazložitvijo, da postavljena vprašanja niso upoštevna in potrebna za odločitev o zadevnem sporu. Iz istih razlogov, s katerimi je bila obrazložena odločba Kúria (vrhovno sodišče), je bil zoper sodnika predložitvenega sodišča medtem uveden disciplinski postopek. Ker je navedeno sodišče dvomilo o združljivosti takega postopka in odločbe Kúria (vrhovno sodišče) s pravom Unije ter se je spraševalo, kakšen vpliv ima ta odločba na nadaljevanje kazenskega postopka v glavni stvari, je v zvezi s tema vprašanjema vložilo dopolnilen predlog za sprejetje predhodne odločbe.

Presoja Sodišča

Na prvem mestu, Sodišče, ki je odločilo v velikem senatu, je presodilo, da sistem sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, uveden s členom 267 PDEU, nasprotuje temu, da nacionalno vrhovno sodišče na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti ugotovi nezakonitost predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo nižje sodišče – ne da bi to vplivalo na pravne učinke predložitvene odločbe – z obrazložitvijo, da postavljena vprašanja niso upoštevna in potrebna za odločitev o sporu o glavni stvari. Tak nadzor zakonitosti je namreč zelo podoben nadzoru dopustnosti predloga za sprejetje predhodne odločbe, za katerega je Sodišče izključno pristojno. Poleg tega lahko taka ugotovitev nezakonitosti na eni strani oslabi avtoriteto odgovorov, ki jih bo podalo Sodišče, in na drugi strani omejuje izvajanje pristojnosti nacionalnih sodišč, da pri Sodišču vlagajo predloge za sprejetje predhodne odločbe, ter lahko zato omeji učinkovito sodno varstvo pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Unije.

V teh okoliščinah načelo primarnosti prava Unije od nižjega sodišča zahteva, naj odločbe vrhovnega sodišča zadevne države članice ne uporabi. Te ugotovitve nikakor ne omaje dejstvo, da lahko nato Sodišče vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo to nižje sodišče, razglasi za nedopustna.

Na drugem mestu, Sodišče ugotavlja, da pravo Unije nasprotuje disciplinskemu postopku, uvedenemu zoper sodnika nacionalnega sodišča, ker je pri Sodišču vložil predlog za sprejetje predhodne odločbe, saj lahko že možnost takega postopka ogrozi mehanizem iz člena 267 PDEU in neodvisnost sodišča, ki je bistvena za pravilno delovanje tega mehanizma. Poleg tega lahko tak postopek vsa nacionalna sodišča odvrača od vlaganja predlogov za sprejetje predhodne odločbe, kar bi lahko ogrozilo enotno uporabo prava Unije.

Nazadnje in na tretjem mestu, Sodišče je preučilo obveznosti, ki jih imajo države članice na podlagi Direktive 2010/64 glede tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih. Tako morajo države članice sprejeti konkretne ukrepe, s katerimi zagotovijo, prvič, da sta tolmačenje in prevajanje dovolj kakovostna, da osumljenec ali obdolženec obdolžitev razume. Eno od sredstev za uresničevanje tega cilja je ustanovitev registra neodvisnih prevajalcev ali tolmačev. Drugič, ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, morajo nacionalnim sodiščem omogočati, da preverijo, ali je tolmačenje dovolj kakovostno, da bi se zagotovila poštenost postopka in uveljavljanje pravice do obrambe.

Po tej preveritvi lahko nacionalno sodišče ugotovi, da oseba zaradi neustreznega tolmačenja ali zaradi tega, ker ni mogoče ugotoviti, kakšna je bila kakovost tega tolmačenja, ni bila obveščena o obdolžitvi v jeziku, ki ga razume. V takih okoliščinah direktivi 2010/64 in 2012/13 v povezavi s pravico do obrambe v smislu člena 48(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah nasprotujeta temu, da se kazenski postopek nadaljuje v nenavzočnosti.

( 1 ) Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (UL 2010, L 280, str. 1).

( 2 ) Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (UL 2012, L 142, str. 1).