–

za O. Junquerasa Viesa A. Van den Eynde Adroer, abogado,

–

za Ministerio Fiscal F. Cadena Serrano, C. Martinez-Pereda, J. Moreno Verdejo in J. Zaragoza Aguado,

–

za Partido político VOX M. Castro Fuertes, abogada, skupaj z M. Hidalgo López, procuradora,

–

za špansko vlado S. Centeno Huerta in A. Rubio González, agenta,

–

za Evropski parlament C. Burgos, F. Drexler in N. Görlitz, agenti,

–

za Evropsko komisijo F. Erlbacher in I. Martínez del Peral, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 9 Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije (UL 2012, C 326, str. 266, v nadaljevanju: Protokol o privilegijih in imunitetah Unije).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru pritožbe, ki jo je O. Junqueras Vies v postopku, ločenem od kazenskega postopka, uvedenega proti njemu, vložil zoper sklep Tribunal Supremo (vrhovno sodišče, Španija), ki je po uradni razglasitvi izida volitev v Evropski parlament, ki so potekale 26. maja 2019, zavrnil odpravo ukrepa pripora, ki se glede O. Junquerasa Viesa uporablja od novembra 2017, da bi se mu omogočila izpolnitev formalnosti, ki je v španskem pravu pogoj za pridobitev statusa člana tega parlamenta.

3

Poglavje III Protokola o privilegijih in imunitetah Unije, ki se nanaša na „[č]lan[e] Evropskega parlamenta“, vsebuje med drugim člen 9, ki določa:

„Med zasedanjem Evropskega parlamenta njeni [njegovi] člani uživajo:

Za člane velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je član zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu.“

4

Akt o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, priložen Sklepu Sveta 76/787/ESPJ, EGS, Euratom, z dne 20. septembra 1976 (UL 1976, L 278, str. 1), je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Sveta 2002/772/ES, Euratom, z dne 25. junija 2002 in 23. septembra 2002 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 4, str. 137) (v nadaljevanju: Akt o volitvah).

5

Člen 1(3) Akta o volitvah določa, da se člani Evropskega parlamenta volijo na splošnih neposrednih volitvah, ki so svobodne in tajne.

6

Člen 5 tega akta določa:

„1.   Mandat petih let, za katerega so izvoljeni člani Evropskega parlamenta, se prične z začetkom prvega zasedanja po vsakih volitvah.

[…]

2.   Mandat posameznega člana Evropskega parlamenta se začne in konča takrat kot obdobje iz odstavka 1.“

7

Člen 6(2) navedenega akta določa:

„Člani Evropskega parlamenta uživajo privilegije in imunitete, ki veljajo zanje na podlagi [Protokola o privilegijih in imunitetah Unije].“

8

Člen 8, prvi odstavek, tega akta določa:

„Ob upoštevanju določb tega akta urejajo volilni postopek v vsaki državi članici nacionalni predpisi.“

9

Člen 11(3) in (4) Akta o volitvah določa:

„3.   Brez poseganja v člen [229 PDEU] se Evropski parlament brez predhodnega sklica sestane prvi torek po izteku enega meseca od konca volilnega obdobja.

4.   Pristojnosti prejšnjega Evropskega parlamenta prenehajo z začetkom prve seje novega Evropskega parlamenta.“

10

Člen 12 tega akta določa:

„Evropski parlament preveri veljavnost mandatov članov Evropskega parlamenta. V ta namen upošteva izide, ki so jih uradno razglasile države članice in odloča o morebitnih ugovorih, vloženih na podlagi določb tega akta, z izjemo nacionalnih določb, na katere napotuje ta akt.“

11

Člen 71 španske ustave določa:

„1.   Poslanci in senatorji so nedotakljivi glede stališč, izraženih med opravljanjem njihovih nalog.

2.   Med mandatom poslanci in senatorji uživajo tudi imuniteto in so lahko pridržani le, če so zaloteni pri storitvi kaznivega dejanja. Ni jih mogoče obdolžiti ali zoper njih uvesti sodnega postopka brez predhodnega dovoljenja zadevnega doma.

3.   V zadevah, ki se vodijo zoper poslance in senatorje, je pristojen kazenski senat Tribunal Supremo [(vrhovno sodišče)].

[…]“

12

Ley orgánica 5/1985, de Régimen Electoral General (sistemski zakon št. 5/1985 o splošnem volilnem sistemu) z dne 19. junija 1985 (BOE št. 147 z dne 20. junija 1985, str. 19110) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o volitvah), v členu 224 določa:

„1.   Junta Electoral Central [(osrednja volilna komisija, Španija)] najpozneje dvajseti dan po volitvah in po preštetju glasov na nacionalni ravni podeli ustrezna poslanska mesta vsaki posamezni kandidaturi in razglasi izvoljene kandidate.

2.   V petih dneh od razglasitve morajo kandidati, ki so bili izvoljeni, pri [osrednji volilni komisiji] podati prisego ali obljubo, da bodo spoštovali ustavo. Po preteku tega roka [osrednja volilna komisija] razglasi kot proste tiste sedeže, ki pripadajo tistim poslancem Evropskega parlamenta, ki niso podali prisege ali obljube, da bodo spoštovali ustavo, in začasno prekine vse posebne pravice, ki naj bi jim pripadale zaradi njihovega položaja, vse dokler navedene prisege ali obljube ne podajo.

[…]“

13

Reglamento del Congreso de los Diputados (poslovnik kongresa poslancev) z dne 10. februarja 1982 (BOE št. 55 z dne 5. marca 1982, str. 5765) v členu 20 določa:

„1.   Poslanec, ki je razglašen za izvoljenega, pridobi status poslanca ob hkratni izpolnitvi teh pogojev:

2.   Pravice in posebne pravice učinkujejo od trenutka, ko je poslanec razglašen za izvoljenega. Če so bila opravljena tri plenarna zasedanja, ne da bi poslanec pridobil tak status v skladu s prejšnjim odstavkom, teh pravic in posebnih pravic ne uživa, dokler ne pridobi navedenega statusa.“

14

Člen 384a Ley de Enjuiciamiento Criminal (zakon o kazenskem postopku) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari, določa:

„Kadar je obtožnica dokončna in je odrejen pripor za kaznivo dejanje osebi, ki sodeluje ali je povezana z oboroženimi tolpami ali terorističnimi ali uporniškimi posamezniki, bo obtožencu, ki opravlja javno ali uradno funkcijo, ta samodejno prekinjena za čas trajanja pripora.“

15

Člen 503 tega zakona v odstavku 1 določa:

„1.   Pripor se lahko odredi le, če so izpolnjeni ti pogoji:

[…]“

16

Členi od 750 do 754 navedenega zakona določajo:

„Člen 750

Sodnik ali sodišče, ki ugotovi, da obstajajo pogoji za kazenski postopek zoper senatorja ali poslanca Cortes [(senat in kongres poslancev, Španija)], med zasedanjem [senata in kongresa poslancev] postopka ne bo uvedlo, dokler ne pridobi dovoljenja doma, ki mu senator oziroma poslanec pripada.

Člen 751

Če je senator ali poslanec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, ga je mogoče prijeti in zoper njega začeti kazenski postopek brez odobritve iz prejšnjega člena, vendar je treba o prijetju ali začetku preiskave v štiriindvajsetih urah obvestiti dom, ki mu pripada.

Prav tako je zadevni dom treba obvestiti o katerem koli kazenskem postopku, ki se vodi zoper osebo, ki je bila, preden je bil obdolžena, izvoljena za senatorja ali poslanca.

Člen 752

Če se kazenski postopek zoper senatorja ali poslanca parlamenta začne v času med dvema parlamentarnima obdobjema, mora sodnik ali sodišče, ki vodi zadevo, o tem nemudoma obvestiti zadevni dom.

Enako velja, če se kazenski postopek začne zoper izvoljenega senatorja ali poslanca pred prvo sejo [senata in kongresa poslancev].

Člen 753

Takoj, ko sta [senata in kongresa poslancev] (med parlamentarnim obdobjem ali izven njega) seznanjena s postopkom, sekretar sodišča v vsakem primeru postopek prekine, pri čemer postopkovna dejanja ostanejo v stanju, v kakršnem so bila ob prekinitvi, dokler zadevni dom ne sprejme odločitve, ki se mu zdi primerna.

Člen 754

Če [senat ali kongres poslancev] zahtevano dovoljenje zavrne, se postopek zoper senatorja ali poslanca ustavi; zoper ostale obdolžence se kazenski postopek nadaljuje.“

17

O. Junqueras Vies, tožeča stranka v postopku v glavni stvari, je bil ob sprejetju Ley 19/2017 del Parlamento de Cataluña, reguladora del referéndum de autodeterminación (zakon 19/2017 katalonskega parlamenta o referendumu o samoodločbi) z dne 6. septembra 2017 (DOGC št. 7449A z dne 6. septembra 2017, str. 1) in Ley 20/2017 del Parlamento de Cataluña, de transitoriedad jurídica y fundacional de la República (zakon 20/17 katalonskega parlamenta o pravnem prehodu in ustanovitvi republike) z dne 8. septembra 2017 (DOGC št. 7451A z dne 8. septembra 2017, str. 1) ter ob izvedbi referenduma o samoodločbi 1. oktobra 2017, ki je bil določen s prvim od teh dveh zakonov, izvrševanje določb katerega je bilo v tem času ustavljeno z odločbo Tribunal Constitucional (ustavno sodišče, Španija), podpredsednik Gobierno autonómico de Cataluña (avtonomna vlada Katalonije, Španija).

18

Po sprejetju navedenih zakonov in izvedbi navedenega referenduma so Ministerio fiscal (državno tožilstvo, Španija), Abogado del Estado (državni odvetnik, Španija) in Partido político VOX (politična stranka VOX) sprožili kazenski postopek proti več osebam, med njimi proti O. Junquerasu Viesu, ker so šteli, da so sodelovale v postopku odcepitve in v okviru tega storile dejanja, ki so zajeta s tremi kaznivimi dejanji, in sicer, prvič, „uporom“ ali „vstajništvom“, drugič, „nepokorščino“ in, tretjič, „zlorabo javnih sredstev“.

19

O. Junqueras Vies je bil v fazi preiskave tega kazenskega postopka priprt v skladu z odločbo, sprejeto 2. novembra 2017 na podlagi člena 503 zakona o kazenskem postopku. Ta odločba je bila od takrat večkrat podaljšana, zato je bila zadevna oseba na dan vložitve predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki je podlaga za to sodbo, še vedno v priporu.

20

Po začetku faze glavne obravnave navedenega kazenskega postopka je O. Junqueras Vies kandidiral na volitvah v Congreso de los Diputados (kongres poslancev, Španija), ki so potekale 28. aprila 2019 in na katerih je bil izvoljen za poslanca.

21

Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) je s sklepom z dne 14. maja 2019 štelo, da kongresa poslancev ni treba zaprositi za predhodno dovoljenje iz člena 71(2) španske ustave, ker je do izvolitve O. Junquerasa Viesa za poslanca prišlo po začetku faze glavne obravnave v kazenskem postopku, ki je bil uveden med drugim proti njemu. V skladu s sodno prakso tega sodišča naj bi se namreč imuniteta iz navedene ustavne določbe španskim poslancem in senatorjem priznala le v zvezi s kazenskimi postopki, v katerih se faza glavne obravnave na dan, ko so ti izvoljeni za poslance ali senatorje ali ko ta status pridobijo, še ni začela.

22

S tem sklepom je Tribunal Supremo (vrhovno sodišče), ki je prejelo predlog O. Junquerasa Viesa v tem smislu, temu izdalo izredno dovoljenje za izhod iz zapora, da bi se mu omogočilo, da se pod policijskim nadzorom udeleži prve plenarne seje kongresa poslancev in da ob tej priložnosti izpolni pogoje, ki se zahtevajo za nastop mandata, kot so določeni v členu 20 poslovnika kongresa poslancev.

23

O. Junquerasu Viesu je bilo po tem, ko je izpolnil te pogoje in se vrnil v zapor, v skladu s členom 384a zakona o kazenskem postopku opravljanje funkcije poslanca začasno prekinjeno z odločitvijo predsedstva kongresa poslancev z dne 24. maja 2019.

24

Med fazo glavne obravnave v kazenskem postopku, ki je bil uveden med drugim proti njemu, je O. Junqueras Vies kandidiral tudi na volitvah v Evropski parlament, ki so potekale 26. maja 2019. Na teh volitvah je bil v Evropski parlament izvoljen, kot izhaja iz uradne razglasitve volilnega izida s sklepom osrednje volilne komisije z dne 13. junija 2019 o „razglasitvi seznama poslancev, ki so bili na volitvah 26. maja 2019 izvoljeni v Evropski parlament“ (BOE št. 142 z dne 14. junija 2019, str. 62477) v skladu s členom 224(1) zakona o volitvah. Osrednja volilna komisija je v tem sklepu poleg tega v skladu z isto določbo izvoljenim osebam, vključno z O. Junquerasom Viesom, dodelila sedeže, ki jih ima v Evropskem parlamentu na voljo Kraljevina Španija.

25

Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) je s sklepom z dne 14. junija 2019 zavrnilo predlog O. Junquerasa Viesa za izdajo izrednega dovoljenja za izhod iz zapora pod policijskim nadzorom, da bi se mu omogočilo, da pri osrednji volilni komisiji poda prisego ali obljubo, da bo spoštoval špansko ustavo, ki se zahteva s členom 224(2) zakona o volitvah.

26

Osrednja volilna komisija je 20. junija 2019 sprejela sklep, s katerim je ugotovila, da O. Junqueras Vies zadevne prisege ali obljube ni podal, ter je v skladu s členom 224(2) zakona o volitvah razglasila sprostitev sedeža, ki mu je bil v Evropskem parlamentu dodeljen, in začasno prekinitev vseh posebnih pravic, ki bi mu na podlagi njegove funkcije lahko pripadale.

27

Predsednik Evropskega parlamenta je 2. julija 2019 otvoril prvo zasedanje v parlamentarnem obdobju, ki je sledilo volitvam v Evropski parlament, ki so potekale 26. maja 2019.

28

O. Junqueras Vies je pri Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) vložil pritožbo zoper sklep, naveden v točki 25 te sodbe, v kateri se sklicuje na imunitete, določene v členu 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije.

29

Državno tožilstvo, državni odvetnik in politična stranka VOX, ki so bili pozvani, naj predložijo stališča v zvezi s tem, so trdili, da zadevna oseba z zadevnimi imunitetami ni varovana.

30

Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) v predložitveni odločbi uvodoma navaja, da Sodišču predlaga vprašanja o razlagi prava Unije, ki se ne postavljajo v okviru priprave njegove meritorne sodbe v kazenskem postopku, ki je bil uveden med drugim proti O. Junquerasu Viesu, temveč v okviru pritožbe, ki jo je ta vložil zoper sklep, naveden v točki 25 te sodbe. Predložitveno sodišče poleg tega šteje, da obravnavanje take pritožbe ne pogojuje vsebine te meritorne sodbe, razen morebitnega „refleksnega ali posrednega učinka“ – kot ga opredeljuje – ki bi ga lahko glede nje imeli akti, ki bi se lahko sprejeli na podlagi izdaje dovoljenja ali zavrnitve dovoljenja za izhod iz zapora. Nazadnje poudarja, da mora vprašanja iz predložitvene odločbe Sodišču predložiti kot sodišče, ki v skladu s členom 71(3) španske ustave o pritožbi, ki jo je vložil O. Junqueras Vies, odloča na prvi in zadnji stopnji.

31

Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) glede teh vprašanj na prvem mestu navaja, da je s sklepom, na katerega se nanaša navedena pritožba, osebi, ki je bila izvoljena za člana Evropskega parlamenta medtem, ko je bila v priporu in je v kazenskem postopku, uvedenem proti njej, že bila začeta glavna obravnava, zavrnjeno izredno dovoljenje za izhod iz zapora, s katerim bi se ji omogočilo, da poda prisego ali obljubo, da bo spoštovala špansko ustavo, ki se v členu 224 zakona o volitvah zahteva od osebe, ki je bila na tako funkcijo izvoljena.

32

Predložitveno sodišče na drugem mestu predstavlja okoliščine, v katerih je bil ta sklep sprejet, in elemente, ki so se upoštevali v okviru tega sklepa, pri čemer najprej poudarja, da lahko dejanja, ki se očitajo O. Junquerasu Viesu, pomenijo posebej huda kazniva dejanja in se lahko kaznujejo kot taka, ker so se nanašala na kršitev ustavnega reda.

33

To sodišče dalje navaja, da je bil pripor za O. Junquerasa Viesa odrejen zaradi njegove begosumnosti.

34

Navedeno sodišče nazadnje pojasnjuje, da ob sprejetju sklepa, s katerim je O. Junquerasu Viesu zavrnilo izdajo izrednega dovoljenja za izhod iz zapora, v skladu s členom 503 zakona o kazenskem postopku ni upoštevalo le elementov, ki so navedeni v prejšnjih dveh točkah te sodbe, temveč je tudi pretehtalo različne pravice in interese, za katere je štelo, da jih je treba v tem okviru upoštevati.

35

V zvezi s tem pojasnjuje, da je na koncu dalo prednost začasnemu odvzemu prostosti O. Junquerasa Viesa pred njegovo pravico do političnega sodelovanja pri delu Evropskega parlamenta, in sicer zato, da bi se ohranil cilj kazenskega postopka, ki je bil med drugim uveden proti zadevni osebi in ki bi mu se nepopravljivo škodovalo, če bi se tej osebi dovolilo, da zapusti špansko ozemlje. Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) v zvezi s tem meni, da je treba razlikovati med izvolitvijo O. Junquerasa Viesa v kongres poslancev, na podlagi katere mu je bilo brez težav mogoče dovoliti, da gre na sedež tega zakonodajnega organa in se nato vrne v zapor, ter njegovo izvolitvijo v Evropski parlament. Udeležba zadevne osebe na prvem zasedanju v novem parlamentarnem obdobju te institucije, zaradi česar bi morala ta oseba zapustiti špansko ozemlje, naj bi namreč v okoliščinah, za katere je značilen obstoj omejitev pri pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah, ki je bilo vzpostavljeno v Evropski uniji, pomenila izgubo nadzora nad ukrepom pripora, ki se nanaša nanjo.

36

Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) na tretjem mestu prvi dve vprašanji za predhodno odločanje utemeljuje s potrebo, da se izve, kdaj se pridobi status člana Evropskega parlamenta.

37

V zvezi s tem opozarja, da je Sodišče v sodbah z dne 12. maja 1964, Wagner (101/63, EU:C:1964:28), in z dne 10. julija 1986, Wybot (149/85, EU:C:1986:310), člen 9, prvi odstavek, Protokola o privilegijih in imunitetah Unije razlagalo tako, da je treba, prvič, pojem „med zasedanjem“, ki je naveden v njem, opredeliti samostojno, in ne s sklicevanjem na nacionalno pravo držav članic, da bi se imunitete vsem članom Evropskega parlamenta zagotovile v enakem trajanju, in drugič, da je treba časovno področje uporabe teh imunitet opredeliti široko, tako da se nanašajo na celotno obdobje, v katerem navedena institucija zaseda na rednih zasedanjih.

38

Vendar predložitveno sodišče poudarja, da v tej sodni praksi ni odločeno o tem, ali se imunitete iz člena 9, prvi in drugi odstavek, Protokola o privilegijih in imunitetah Unije uporabljajo v obdobju pred začetkom prvega zasedanja Evropskega parlamenta po volitvah. Ob tem to sodišče dodaja, da bi bilo mogoče ob upoštevanju besedila teh določb, cilja, ki mu sledijo, in normativnega okvira, v katerega se umeščajo in kot ga je Sodišče razlagalo v sodbah z dne 7. julija 2005, Le Pen/Parlament (C‑208/03 P, EU:C:2005:429), in z dne 30. aprila 2009, Italija in Donnici/Parlament (C‑393/07 in C‑9/08, EU:C:2009:275), šteti, da imunitete iz navedenih določb veljajo le za člane Evropskega parlamenta, ki so prevzeli svoj sedež v tej instituciji, oziroma vsaj za osebe, ki so jih pristojni nacionalni organi vključili na seznam oseb, ki so izpolnili pogoje, ki se na podlagi nacionalnega prava držav članic zahtevajo za pridobitev statusa člana Evropskega parlamenta. Vendar naj bi se zaradi praktičnih posledic tako te razlage kot razlage, da se navedene imunitete uporabljajo za vse osebe, ki so bile izvoljene za člane Evropskega parlamenta, porajala vprašanja.

39

Na četrtem in zadnjem mestu se navedeno sodišče v primeru, da se imunitete iz člena 9, prvi in drugi odstavek, Protokola o privilegijih in imunitetah Unije uporabljajo, v bistvu sprašuje o posledicah, ki jih je treba tem imunitetam pripisati v okviru pritožbe, ki jo je O. Junqueras Vies vložil zoper sklep, naveden v točki 25 te sodbe. Natančneje, predložitveno sodišče želi s tretjim vprašanjem za predhodno odločanje izvedeti, ali ter – če je tako – kako in kdo lahko varstvo, ki je povezano z navedenimi imunitetami, uravnoteži z drugimi pravicami in interesi, ki jih je treba upoštevati pri obravnavi take pritožbe ob upoštevanju člena 39 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in ustreznih določb člena 3 Dodatnega protokola št. 1 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisani 4. novembra 1950 v Rimu.

40

V teh okoliščinah je Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

41

Predložitveno sodišče je 14. oktobra 2019 izdalo meritorno sodbo v kazenskem postopku, ki je bil uveden med drugim proti O. Junquerasu Viesu (v nadaljevanju: sodba z dne 14. oktobra 2019), v kateri mu je izreklo kazen odvzema prostosti v višini trinajstih let na eni strani ter kazen absolutne nezmožnosti opravljanja javnih funkcij v višini trinajstih let, ki je povzročila dokončno izgubo vseh njegovih javnih nalog in funkcij, vključno z voljenimi, ter nezmožnost pridobitve ali izvajanja novih, na drugi strani.

42

Z dopisom z istega dne je predložitveno sodišče to sodbo posredovalo Sodišču in navedlo, da njegov predlog za sprejetje predhodne odločbe ohranja interes in uporabnost, ker naj bi odgovori na vprašanja iz predložitvene odločbe imeli učinke ne glede na to, ali je odreditev pripora za O. Junquerasa Viesa začasna ali pa izhaja iz obsodilne sodbe.

43

Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) je v predložitveni odločbi predlagalo, naj se predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki je podlaga te sodbe, na podlagi člena 105 Poslovnika Sodišča obravnava po hitrem postopku. V utemeljitev svojega predloga je to sodišče v bistvu navedlo, da se njegova vprašanja za predhodno odločanje nanašajo na članstvo v Evropskem parlamentu in na sestavo te institucije, da odgovori Sodišča na ta vprašanja za predhodno odločanje posredno lahko povzročijo prekinitev odvzema prostosti O. Junquerasa Viesa ter da ta odvzem prostosti ustreza tistemu iz člena 267, četrti odstavek, PDEU.

44

Člen 105(1) Poslovnika določa, da lahko predsednik Sodišča na predlog predložitvenega sodišča ali izjemoma po uradni dolžnosti po opredelitvi sodnika poročevalca in generalnega pravobranilca odloči, da se predlog za sprejetje predhodne odločbe obravnava po hitrem postopku, če narava zadeve zahteva njegovo obravnavo v kratkih rokih.

45

V obravnavanem primeru je predsednik Sodišča 19. julija 2019 po opredelitvi sodnika poročevalca in generalnega pravobranilca odločil, da ugodi predlogu predložitvenega sodišča iz točke 43 te sodbe. Ta odločitev je bila utemeljena, prvič, s tem, da je bil O. Junqueras Vies na dan vložitve predloga za sprejetje predhodne odločbe v priporu, zaradi česar je bilo treba za vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Tribunal Supremo (vrhovno sodišče), šteti, da so bila postavljena v okviru spora, ki se nanaša na osebo, ki ji je odvzeta prostost, v smislu člena 267, četrti odstavek, PDEU, in drugič, s tem, da je bil namen teh vprašanj dobiti razlago določbe prava Unije, ki bi lahko že po svoji naravi vplivala na ohranitev pripora za O. Junquerasa Viesa, če bi se ta določba uporabljala zanj (glej v tem smislu sklep predsednika Sodišča z dne 30. septembra 2011, Achughbabian, C‑329/11, neobjavljen, EU:C:2011:630, točke od 9 do 12, in po analogiji sodbo z dne 25. julija 2018, Minister for Justice and Equality (Pomanjkljivosti pravosodnega sistema), C‑216/18 PPU, EU:C:2018:586, točke od 29 do 31).

46

O. Junqueras Vies je z aktom, ki je bil v sodnem tajništvu Sodišča vložen 12. novembra 2019, po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Sodišču predlagal, naj odredi ponovno odprtje ustnega dela postopka, pri čemer se je skliceval na novo dejstvo v zvezi z okoliščino, da mu je Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) 30. oktobra 2019 vročilo sklep o prekinitvi izvrševanja kazni absolutne nezmožnosti, ki mu je bila naložena s sodbo z dne 14. oktobra 2019.

47

V zvezi s tem člen 83 Poslovnika določa, da lahko Sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli odredi začetek ali ponovno odprtje ustnega dela postopka, zlasti če meni, da zadeva ni dovolj razjasnjena, ali če stranka po koncu ustnega dela postopka navede novo dejstvo, ki je odločilno za odločitev Sodišča, ali če je v zadevi treba odločiti na podlagi trditve, o kateri stranke niso razpravljale.

48

Vendar je treba v obravnavanem primeru ugotoviti, da je novo dejstvo, navedeno v predlogu za ponovno odprtje ustnega dela postopka, kot izhaja iz samega besedila tega predloga, nastopilo v okviru kazenskega postopka, navedenega v točki 30 te sodbe, in ne v okviru pritožbe zoper sklep, naveden v točki 25 te sodbe, zaradi katere se je Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) obrnilo na Sodišče.

49

Ob upoštevanju tega elementa Sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca šteje, da navedeno novo dejstvo ne more odločilno vplivati na njegovo odločitev.

50

Zato ni treba odrediti ponovnega odprtja ustnega dela postopka.

51

Državno tožilstvo je na obravnavi pred Sodiščem glede morebitnega vpliva sodbe z dne 14. oktobra 2019 na predlog za sprejetje predhodne odločbe in na nadaljnje korake, ki jih lahko Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) stori na podlagi odgovorov Sodišča na vprašanja za predhodno odločanje, odgovorilo, da mora posledice iz sodbe, izdane v tej zadevi, izpeljati predložitveno sodišče in da mora, če bi iz te sodbe izhajalo, da O. Junqueras Vies uživa imuniteto na podlagi člena 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije, predložitveno sodišče opredeliti učinke, ki se na tako imuniteto navezujejo v okviru pritožbe, ki jo je zadevna oseba vložila zoper sklep, naveden v točki 25 navedene sodbe.

52

Španska vlada je v bistvu menila, da če bi O. Junqueras Vies užival imuniteto na podlagi člena 9, prvi odstavek, točka (a), Protokola o privilegijih in imunitetah Unije, naj ta imuniteta ne bi imela nobenega vpliva.

53

Materialna vsebina navedene imunitete naj bi bila namreč opredeljena s sklicevanjem na nacionalno pravo držav članic in Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) naj bi v sklepu, navedenem v točki 21 te sodbe, opozorilo, da je s španskim pravom imuniteta španskim poslancem in senatorjem priznana le v zvezi s kazenskimi postopki, v katerih se faza glavne obravnave na dan, ko so ti izvoljeni za poslance oziroma senatorje ali ko ta status pridobijo, še ni začela. V obravnavani zadevi pa naj bi bilo v predložitveni odločbi poudarjeno, da se je faza glavne obravnave v kazenskem postopku iz točke 30 te sodbe začela pred izvolitvijo O. Junquerasa Viesa v Evropski parlament. Zato naj nobena imuniteta ne bi preprečevala, da bi bila zadevna oseba še naprej v priporu. Poleg tega naj ta oseba zdaj ne bi bila več priprta, temveč mora zaradi obsodbe z dne 14. oktobra 2019 prestajati kazen odvzema prostosti.

54

Zato španska vlada očitno meni, da so vprašanja za predhodno odločanje, ker se v bistvu nanašajo na obstoj imunitete, hipotetična in da je ta hipotetičnost še bolj izražena po razglasitvi sodbe z dne 14. oktobra 2019, zaradi česar naj bi bila dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe vprašljiva.

55

Iz ustaljene sodne prakse Sodišča pa izhaja, da je samo nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, ki jo mora sprejeti, pristojno, da glede na posebnosti zadeve presodi potrebo za sprejetje predhodne odločbe, da bi lahko izdalo sodbo, in ustreznost vprašanj, ki jih predlaga Sodišču (sodba z dne 10. decembra 2018, Wightman in drugi, C‑621/18, EU:C:2018:999, točka 26 in navedena sodna praksa).

56

To pomeni, da za vprašanja, ki jih postavijo nacionalna sodišča, velja domneva upoštevnosti in da lahko Sodišče odločanje o teh vprašanjih zavrne le, če zahtevana razlaga očitno nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če gre za hipotetičen problem ali če Sodišče nima na voljo potrebnih dejanskih in pravnih elementov, da bi lahko na navedena vprašanja koristno odgovorilo (glej v tem smislu sodbo z dne 10. decembra 2018, Wightman in drugi, C‑621/18, EU:C:2018:999, točka 27 in navedena sodna praksa).

57

V obravnavanem primeru iz dopisa Tribunal Supremo (vrhovno sodišče), navedenega v točki 42 te sodbe, na eni strani nedvoumno izhaja, da to sodišče meni, da je sprejetje predhodne odločbe še vedno potrebno, da lahko izreče sodbo glede pritožbe, ki je podlaga za to zadevo, in da njegova vprašanja ohranjajo vso svojo upoštevnost.

58

Na drugi strani je iz tega dopisa in navedb iz predložitvene odločbe, ki so bile povzete v točkah 30, 31 in od 36 do 39 te sodbe, jasno razvidno, da je razlaga, za katero prosi Tribunal Supremo (vrhovno sodišče), neposredno povezana s predmetom spora o glavni stvari ter da problem, ki se odpira s tem sporom in s predlogom za sprejetje predhodne odločbe, prvič, ni hipotetičen, ampak resničen, in drugič, v celoti ostaja tudi po izreku sodbe z dne 14. oktobra 2019. Predložitveno sodišče je bilo namreč na dan, ko je vprašanja predložilo Sodišču, in je na dan razglasitve te sodbe ne glede na navedeno sodbo še vedno pozvano, naj kot sodišče prve in zadnje stopnje odloči o pritožbi, ki jo je O. Junqueras Vies vložil zoper sklep, naveden v točki 25 te sodbe, v katerem mu je to sodišče zavrnilo izdajo izrednega dovoljenja za izhod iz zapora, s katerim bi se mu omogočilo, da izpolni pogoj, ki se s španskim pravom zahteva po njegovi izvolitvi v Evropski parlament. Poleg tega želi navedeno sodišče za to izvedeti, ali je zadevna oseba upravičena do imunitete na podlagi člena 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije, in če je tako, kateri učinki se na tako imuniteto navezujejo.

59

Iz tega izhaja, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe dopusten in da je zato treba odgovoriti na vprašanja, ki jih je postavilo predložitveno sodišče.

60

Uvodoma je treba ugotoviti, da iz predložitvene odločbe, kot je povzeta v točkah 24 in 25 te sodbe, izhaja, da je Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) po tem, ko je pristojni nacionalni organ uradno razglasil, da je bil O. Junqueras Vies izvoljen v Evropski parlament, zavrnil izdajo izrednega dovoljenja za izhod iz zapora, s katerim bi se mu omogočilo, da izpolni formalnost, ki je v španskem pravu pogoj za pridobitev statusa člana Evropskega parlamenta, in da po izpolnitvi te formalnosti pride na kraj zasedanja te institucije, da bi se udeležil prvega zasedanja v parlamentarnem obdobju po volitvah v Evropski parlament, ki so potekale 26. maja 2019.

61

V tem okviru Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) s tremi vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije v bistvu razlagati tako, da je treba za osebo, ki je bila uradno razglašena za izvoljeno v Evropski parlament medtem, ko je bil zanjo v okviru postopka zaradi hudih kaznivih dejanj odrejen ukrep pripora, ter ki ji ni bilo dovoljeno, da po taki razglasitvi izpolni nekatere pogoje, določene v nacionalnem pravu, in pride v Evropski parlament, da bi se udeležila njegovega prvega zasedanja, šteti, da uživa imuniteto na podlagi tega člena. Če je tako, predložitveno sodišče poleg tega sprašuje, ali ta imuniteta pomeni, da je treba ukrep pripora, ki je bil odrejen za zadevno osebo, odpraviti, da bi se tej osebi omogočilo, da pride v Evropski parlament in tam izpolni zahtevane formalnosti.

62

V zvezi s tem člen 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije v prvem in drugem odstavku uvaja imunitete v korist „članov Evropskega parlamenta“. Vendar ta člen ne opredeljuje pojma „član Evropskega parlamenta“, ki ga je torej treba razumeti glede na njegovo sobesedilo in cilje.

63

V zvezi s sobesedilom je treba opozoriti, prvič, da v skladu s členom 10(1) PEU delovanje Unije temelji na predstavniški demokraciji, ki udejanja vrednoto demokracije iz člena 2 PEU (glej v tem smislu sodbo z današnjega dne, Puppinck in drugi, Komisija, C‑418/18 P, točka 64).

64

Člen 14(3) PEU, s katerim se to načelo izvaja, določa, da se člani institucije Unije, ki je Evropski parlament, volijo s splošnim, neposrednim, svobodnim in tajnim glasovanjem za dobo petih let.

65

Iz te določbe je razvidno, da status člana Evropskega parlamenta izhaja iz tega, da je izvoljen s splošnim, neposrednim, svobodnim in tajnim glasovanjem, pri čemer je mandat članov te institucije glavni atribut tega statusa.

66

Drugič, člen 223(1) PDEU glede postopka volitev članov Evropskega parlamenta na eni strani določa, da Evropski parlament pripravi predlog določb, potrebnih za te volitve s splošnim in neposrednim glasovanjem po enotnem postopku v vseh državah članicah ali v skladu z načeli, ki so skupna vsem državam članicam, in na drugi, da te določbe sprejme Svet Evropske unije.

67

20. septembra 1976 je bil sprejet Akt o volitvah, v katerem so bila določena skupna načela, ki se uporabljajo v postopku za volitve članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami.

68

Glede tega člen 8, prvi odstavek, tega akta najprej določa, da ob upoštevanju drugih določb tega akta „urejajo volilni postopek v vsaki državi članici nacionalni predpisi“. Poleg tega člen 12 navedenega akta med drugim določa, da Evropski parlament „preveri veljavnost mandatov članov Evropskega parlamenta“ in „upošteva [volilne] izide, ki so jih uradno razglasile države članice“.

69

Iz povezane razlage teh določb izhaja, da v sedanjem stanju prava Unije države članice načeloma ostajajo pristojne za urejanje volilnega postopka in za razglasitev uradnega izida volitev po tem postopku. Evropski parlament nima nobene splošne pristojnosti, na podlagi katere bi lahko izpodbijal pravilnost take razglasitve ali presojal njeno skladnost s pravom Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 30. aprila 2009, Italija in Donnici/Parlament, C‑393/07 in C‑9/08, EU:C:2009:275, točke od 55 do 57, 60 in 67).

70

Poleg tega iz teh določb izhaja, da Evropski parlament s tem, da „upošteva“ volilne izide, ki so jih uradno razglasile države članice, nujno šteje za nesporno, da so osebe, ki so bile uradno razglašene za izvoljene, na podlagi te razglasitve postale člani te institucije, zaradi česar mora ta institucija v zvezi z njimi izvajati pristojnost, tako da preveri veljavnost njihovega mandata.

71

Zato, kot je navedel generalni pravobranilec v točki 70 sklepnih predlogov, je treba navedene določbe razumeti tako, da pridobitev statusa člana Evropskega parlamenta za namene člena 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije nastopi z dejanjem in v trenutku uradne razglasitve s strani držav članic.

72

Dalje, v Aktu o volitvah so opredeljene časovne omejitve mandata, za katerega so izvoljeni člani Evropskega parlamenta, pri čemer ta akt v členu 5(1) in (2) določa, da ta mandat sovpada s petletnim obdobjem, ki se prične z začetkom prvega zasedanja po vsakih volitvah, tako da se ta mandat začne in poteče hkrati s tem petletnim obdobjem.

73

V zvezi s tem iz člena 11(3) in (4) Akta o volitvah izhaja, da se „novi“ Evropski parlament brez predhodnega sklica sestane prvi torek po izteku enega meseca od konca volilnega obdobja in da pristojnosti „prejšnjega“ Evropskega parlamenta prenehajo z začetkom prve seje tega „novega“ Evropskega parlamenta. Poleg tega v skladu s členom 12 tega akta „novi“ Evropski parlament na tej prvi seji preveri veljavnost mandatov svojih članov in odloči o morebitnih ugovorih, vloženih na podlagi določb navedenega akta.

74

Iz tega izhaja, da drugače kot velja za status člana Evropskega parlamenta, ki se na eni strani pridobi v trenutku, ko je oseba uradno razglašena za izvoljeno, kot je navedeno v točki 71 te sodbe, in ki na drugi strani vzpostavlja povezavo med to osebo in institucijo, katere član ta oseba odslej je, mandat člana Evropskega parlamenta vzpostavlja povezavo med navedeno osebo in parlamentarnim obdobjem, za katero je bila ta oseba izvoljena. To parlamentarno obdobje pa se začne šele v trenutku začetka prvega zasedanja „novega“ Evropskega parlamenta po volitvah, do katerega teoretično pride po tem, ko države članice uradno razglasijo volilne izide.

75

Nazadnje, Akt o volitvah v členu 6(2) določa, da člani Evropskega parlamenta uživajo imunitete, ki so bile uvedene s Protokolom o privilegijih in imunitetah Unije.

76

V zvezi s pravnim virom teh imunitet člen 343 PDEU določa, da Unija na ozemljih držav članic v skladu s pogoji iz Protokola o privilegijih in imunitetah Unije uživa privilegije in imunitete, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog. Čeprav se tako s tem členom za določitev pogojev, pod katerimi je treba zagotoviti imuniteto, napotuje na ta protokol, se z njim kljub temu zahteva, da Unija in zlasti člani njenih institucij uživajo imunitete, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog. Iz tega sledi, da se mora s temi pogoji, kot so določeni z navedenim protokolom in v delu, v katerem ta protokol napotuje na pravo držav članic, prek nacionalne zakonodaje zagotoviti, da bo Evropskemu parlamentu omogočeno, da bo v celoti opravljal naloge, ki so mu poverjene.

77

V zvezi s tem, kot izhaja tako iz besedila člena 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije kot iz naslova njegovega poglavja III, v katero je umeščen ta člen, so te imunitete dodeljene „članom Evropskega parlamenta“, torej osebam, ki so ta status pridobile z uradno razglasitvijo izidov volitev s strani držav članic, kot je navedeno v točki 71 te sodbe.

78

Glede imunitet, ki so tako zagotovljene članom Evropskega parlamenta, člen 9, prvi odstavek, tega protokola določa imunitete, ki jih ti člani na enak način uživajo med celotnim trajanjem zasedanj v določenem parlamentarnem obdobju Evropskega parlamenta, tudi če ta dejansko ne zaseda (glej v tem smislu sodbo z dne 10. julija 1986, Wybot,149/85, EU:C:1986:310, točki 12 in 27).

79

Nasprotno pa ima člen 9, drugi odstavek, Protokola o privilegijih in imunitetah Unije drugačen časovni obseg.

80

V skladu s to določbo namreč člani Evropskega parlamenta uživajo imuniteto tudi med prihodom do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in odhodom z njega, torej med drugim tudi takrat, ko pridejo na prvo zasedanje po uradni razglasitvi volilnega izida, da bi se omogočilo, da se opravi ustanovna seja novega parlamentarnega obdobja in da se preveri veljavnost mandatov članov Evropskega parlamenta, kot je navedeno v točki 73 te sodbe. Navedeni člani zato zadevno imuniteto uživajo že pred začetkom svojega mandata.

81

Iz vsega navedenega izhaja, da je treba šteti, da je oseba, ki je bila uradno razglašena za izvoljeno v Evropski parlament, s to razglasitvijo in od tega trenutka dalje pridobila status člana te institucije za namene člena 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije ter da zato uživa imuniteto iz drugega odstavka tega člena.

82

Ta razlaga je potrjena s cilji Protokola o privilegijih in imunitetah Unije, ki so, kot izhaja iz sodne prakse Sodišča, zagotovitev popolnega in učinkovitega varstva pred ovirami ali nevarnostjo škode za nemoteno delovanje in neodvisnost institucij Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 10. julija 1986, Wybot,149/85, EU:C:1986:310, točki 12 in 22; sklep z dne 13. julija 1990, Zwartveld in drugi, C‑2/88 – IMM, EU:C:1990:315, točka 19, in sodba z dne 22. marca 2007, Komisija/Belgija, C‑437/04, EU:C:2007:178, točka 56).

83

V primeru Evropskega parlamenta namreč ti cilji ne pomenijo le, da njegova sestava v skladu z načelom predstavniške demokracije, na katero je opozorjeno v točki 63 te sodbe, in členom 14 PEU zvesto in popolnoma odraža svoboden izraz izbire državljanov Unije na splošnih in neposrednih volitvah glede oseb, za katere želijo, da bi jih zastopale v danem parlamentarnem obdobju, temveč tudi, da je Evropski parlament pri opravljanju svojih dejavnosti zaščiten pred ovirami ali nevarnostjo škode za njegovo nemoteno delovanje.

84

S tega dvojnega vidika je namen imunitet, ki so določene v korist članov Evropskega parlamenta, zagotoviti neodvisnost te institucije pri opravljanju njenih nalog, kot je glede različnih oblik parlamentarne imunitete v demokratičnih političnih sistemih poudarilo Evropsko sodišče za človekove pravice (glej v tem smislu ESČP, 17. maj 2016, Karácsony in drugi proti Madžarski, CE:ECHR:2016:0517JUD004246113, točka 138, in ESČP, 20. december 2016, Uspaskich proti Litvi, CE:ECHR:2016:1220JUD001473708, točka 98).

85

V skladu s temi cilji in zahtevo, na katero je bilo opozorjeno v točki 76 te sodbe, imuniteta, določena v členu 9, drugi odstavek, Protokola o privilegijih in imunitetah Unije, zagotavlja varstvo nemotenega delovanja in neodvisnosti Evropskega parlamenta – kot je generalni pravobranilec poudaril v točkah 92 in 94 sklepnih predlogov – s tem, da ta imuniteta po uradni razglasitvi volilnega izida vsem članom Evropskega parlamenta zagotavlja možnost, da brez ovir pridejo na prvo sejo v novem parlamentarnem obdobju, da bi opravili postopke iz člena 12 Akta o volitvah, in s tem, da omogoči ustanovno sejo novega parlamentarnega obdobja.

86

Z navedeno imuniteto se tako varuje tudi učinkovitost pravice biti voljen, ki je zagotovljena v členu 39(2) Listine o temeljnih pravicah, s katerim je v Listini izraženo načelo splošnega, neposrednega, svobodnega in tajnega glasovanja iz člena 14(3) PEU in člena 1(3) Akta o volitvah (glej po analogiji sodbo z dne 6. oktobra 2015, Delvigne,C‑650/13, EU:C:2015:648, točka 44), s tem, da se osebam, ki so bile izvoljene za člane Evropskega parlamenta, omogoča sprejetje ukrepov, ki so potrebni za prevzem njihovega mandata.

87

Zato je treba za osebo, kot je O. Junqueras Vies, ki je bila uradno razglašena za izvoljeno v Evropski parlament medtem, ko je bil zanjo v okviru postopka zaradi hudih kaznivih dejanj odrejen ukrep pripora, in ki ji ni bilo dovoljeno, da po taki razglasitvi izpolni nekatere pogoje, določene v nacionalnem pravu, in odide v Evropski parlament, da bi se udeležila njegovega prvega zasedanja, šteti, da uživa imuniteto v skladu s členom 9, drugi odstavek, Protokola o privilegijih in imunitetah Unije.

88

V teh okoliščinah je treba preučiti, kot predlaga predložitveno sodišče, ali ta imuniteta zahteva, da je treba ukrep pripora, ki je bil odrejen za zadevno osebo, odpraviti, da bi se tej osebi omogočilo, da pride v Evropski parlament in tam izpolni zahtevane formalnosti.

89

Kot je navedeno v točki 24 te sodbe, je O. Junqueras Vies postal član Evropskega parlamenta 13. junija 2019, ko so pristojni španski organi razglasili uradni izid volitev v Evropski parlament, ki so potekale 26. maja 2019. Na ta dan je bila zadevna oseba v priporu.

90

Iz preudarkov v točkah od 83 do 86 te sodbe pa izhaja, da imuniteta, določena v členu 9, drugi odstavek, Protokola o privilegijih in imunitetah Unije, med drugim nasprotuje temu, da bi sodni ukrep, kot je pripor, lahko oviral svobodo članov Evropskega parlamenta, da pridejo v kraj, kjer mora potekati prva seja v novem parlamentarnem obdobju, da bi tam opravili formalnosti, ki se zahtevajo z Aktom o volitvah.

91

Če pristojno nacionalno sodišče v teh okoliščinah šteje, da je treba ukrep pripora za osebo, ki je pridobila status člana Evropskega parlamenta, ohraniti, mora na podlagi tretjega odstavka člena 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije od Evropskega parlamenta v kar najkrajšem času zahtevati, naj odvzame imuniteto, ki je odobrena z drugim odstavkom tega člena.

92

Ob upoštevanju zgornjih preudarkov je treba predložitvenemu sodišču odgovoriti, da obstoj imunitete, določene v členu 9, drugi odstavek, Protokola o privilegijih in imunitetah Unije, zahteva, da je treba ukrep pripora, ki je bil odrejen za zadevno osebo, odpraviti, da bi se tej osebi omogočilo, da pride v Evropski parlament in tam izpolni zahtevane formalnosti. Ob tem pa mora pristojno nacionalno sodišče, če meni, da je treba ta ukrep ohraniti tudi po tem, ko je zadevna oseba pridobila status člana Evropskega parlamenta, od Evropskega parlamenta v kar najkrajšem času zahtevati, naj na podlagi člena 9, tretji odstavek, tega protokola navedeno imuniteto odvzame.

93

Poleg tega mora predložitveno sodišče ob spoštovanju prava Unije in zlasti načela lojalnega sodelovanja iz člena 4(3), prvi pododstavek, PEU presoditi, kakšne učinke je treba pripisati imuniteti, ki jo uživa O. Junqueras Vies, v morebitnih drugih postopkih, kot so postopki, navedeni v točki 30 te sodbe (glej v tem smislu sodbo z dne 21. oktobra 2008, Marra,C‑200/07 in C‑201/07, EU:C:2008:579, točka 41). V tem okviru mora upoštevati zlasti elemente, na katere je opozorjeno v točkah 64, 65, 76 in od 82 do 86 te sodbe.

94

Ob upoštevanju vseh zgornjih ugotovitev je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člen 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije razlagati tako, da:

95

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:

Člen 9 Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije je treba razlagati tako, da: