Zadeva C‑490/19

Syndicat interprofessionnel de défense du fromage Morbier

proti

Société Fromagère du Livradois SAS

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija))

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 17. decembra 2020

„Predhodno odločanje – Kmetijstvo – Zaščita geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila – Uredba (ES) št. 510/2006 – Uredba (EU) št. 1151/2012 – Člen 13(1)(d) – Praksa, ki lahko potrošnike zavede glede pravega porekla proizvoda – Posnemanje značilne oblike ali videza proizvoda z zaščitenim imenom – Zaščitena označba porekla (ZOP) ‚Morbier‘“

Kmetijstvo – Enotne zakonodaje – Zaščita geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila – Uredbi št. 510/2006 in 1151/2012 – Zaščita registriranih imen – Obseg – Druga ravnanja, ki niso uporaba registriranega imena s strani tretje osebe – Vključitev

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1151/2012, člen 13(1); Uredba Sveta št. 510/2006, člen 13(1))

(Glej točko 31 in izrek.)
Kmetijstvo – Enotne zakonodaje – Zaščita geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila – Uredbi št. 510/2006 in 1151/2012 – Zaščita registriranih imen – Praksa, ki lahko potrošnike zavede glede pravega porekla proizvoda – Pojem – Posnemanje značilne oblike ali videza proizvoda, zaščitenega z registriranim imenom – Vključitev – Pogoj – Merila presoje

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1151/2013, člen 13(1)(d); Uredba Sveta št. 510/2013, člen 13(1)(d))

(Glej točke 33, od 36 do 41 ter izrek.)

Povzetek

Pravo Unije v nekaterih okoliščinah prepoveduje posnemanje oblike ali videza proizvoda, zaščitenega z ZOP

Presoditi je treba, ali lahko navedeno posnemanje potrošnika ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov, vključno z načini predstavitve javnosti in prodaje proizvoda ter dejanskim stanjem, zavede

„Morbier“ je sir, proizveden v Jurskem pogorju (Francija), ki ima od 22. decembra 2000 zaščiteno označbo porekla (ZOP). Ta sir ima črno progo, s katero je sir vodoravno razdeljen na dva dela. Ta črna proga, ki je bila prvotno iz plasti oglja in je zdaj iz rastlinskega oglja, je izrecno navedena v opisu proizvoda iz specifikacije, povezane z ZOP.

Družba Société fromagère du Livradois SAS, ki proizvaja sir morbier od leta 1979, ni na geografskem območju, na katerem se lahko uporablja ime „Morbier“. Od izteka prehodnega obdobja družba Société fromagère du Livradois SAS zato za svoj sir uporablja ime „Montboissié du Haut Livradois“.

Syndicat interprofessionnel de protection du fromage Morbier (panožni sindikat za zaščito sira Morbier, v nadaljevanju: sindikat) je leta 2013 pri tribunal de grande instance de Paris (okrožno sodišče v Parizu, Francija) vložil tožbo zoper družbo Société fromagère du Livradois. Po mnenju sindikata družba Société fromagère du Livradois posega v ZOP, njena dejanja pa pomenijo nelojalno in škodljivo konkurenco s tem, da proizvaja in prodaja sir, ki prevzema vizualno podobo sira, zaščitenega z ZOP „Morbier“, zlasti črno progo. Tožba sindikata je bila zavrnjena.

Cour d’appel de Paris (višje sodišče v Parizu, Francija) je s sodbo, razglašeno leta 2017, to zavrnitev potrdilo. Po mnenju tega sodišča namen ZOP ni zaščita videza proizvoda ali njegovih značilnosti, temveč njegovega imena, tako da ne prepoveduje proizvodnje proizvoda po enakih tehnikah. Sindikat je nato zoper to sodbo vložil kasacijsko pritožbo pri predložitvenem sodišču.

V teh okoliščinah Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija) Sodišče sprašuje o razlagi člena 13(1) Uredbe št. 510/2006 ( 1 ) oziroma člena 13(1) Uredbe št. 1151/2012 ( 2 ), ki se nanašata na zaščito registriranih imen. Natančneje, postavlja se vprašanje, ali lahko prevzemanje fizičnih značilnosti proizvoda, zaščitenega z ZOP, brez uporabe zaščitenega imena, pomeni prakso, ki lahko potrošnike zavede glede pravega porekla proizvoda in je prepovedana s členom 13(1)(d) teh dveh uredb. Sodišče je tako prvič pozvano k razlagi teh členov 13(1)(d).

Presoja Sodišča

Sodišče je presodilo, prvič, da člen 13(1) Uredbe št. 510/2006 oziroma člen 13(1) Uredbe št. 1151/2012 ne prepovedujeta zgolj tega, da tretja oseba uporablja registrirano ime. Drugič, Sodišče je navedlo, da člen 13(1)(d) teh uredb prepoveduje posnemanje značilne oblike ali videza proizvoda, zaščitenega z registriranim imenom, kadar lahko potrošnik zaradi tega posnemanja meni, da je zadevni proizvod zaščiten s tem registriranim imenom. V zvezi s tem je treba presoditi, ali lahko navedeno posnemanje evropskega potrošnika, ki je običajno obveščen ter razumno pozoren in preudaren, ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov obravnavane zadeve, vključno z načini predstavitve javnosti in prodaje zadevnih proizvodov ter dejanskim stanjem, zavede.

Da bi Sodišče prišlo do teh ugotovitev, je to najprej opozorilo, da člen 13(1) Uredbe št. 510/2006 oziroma člen 13(1) Uredbe št. 1151/2012 vsebujeta stopnjevan seznam prepovedanih ravnanj in nista omejena na prepoved uporabe samega registriranega imena. Čeprav člen 13(1)(d) teh uredb ne določa posebej prepovedanih ravnanj, se tako širše nanaša na vsa ravnanja – razen tistih, ki so prepovedana s členom 13(1), od (a) do (c), teh uredb – ki lahko potrošnike zavedejo glede pravega porekla zadevnega proizvoda.

Dalje, glede vprašanja, ali lahko posnemanje oblike ali videza proizvoda, zaščitenega z registriranim imenom, pomeni tako prakso, ki lahko potrošnike zavede, je Sodišče ugotovilo, da je predmet zaščite iz uredb št. 510/2006 in št. 1151/2012 sicer registrirano ime, in ne proizvod, ki je zaščiten z registriranim imenom. Namen te zaščite torej ni prepovedati uporabe tehnik izdelave ali posnemanje ene ali več značilnosti, navedenih v specifikaciji proizvoda, zaščitenega s tem imenom, ker so te značilnosti navedene v tej specifikaciji.

Vendar so ZOP zaščitene, ker označujejo proizvod z določenimi lastnostmi ali značilnostmi. ZOP in proizvod, ki ga zajema, sta tako tesno povezana. Zato ni mogoče izključiti, da lahko posnemanje oblike ali videza proizvoda, zaščitenega z registriranim imenom, ne da bi bilo to ime navedeno niti na zadevnem proizvodu niti na njegovi embalaži, spada na področje uporabe člena 13(1)(d) teh uredb. To velja, če lahko to posnemanje potrošnike zavede glede pravega porekla zadevnega proizvoda.

Da bi se ugotovilo, ali je tako, je treba zlasti presoditi, ali je element videza proizvoda, zaščitenega z registriranim imenom, referenčna in posebej razlikovalna značilnost, da lahko potrošnik zaradi posnemanja tega proizvoda skupaj z vsemi upoštevnimi dejavniki obravnavane zadeve meni, da je proizvod, ki vsebuje to posnemanje, proizvod, ki je zaščiten s tem registriranim imenom.

( 1 ) Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (UL 2006, L 93, str. 12).

( 2 ) Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL 2012, L 343, str. 1).