1

George Haswani s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 16. januarja 2019, Haswani/Svet (T‑477/17, neobjavljena, v nadaljevanju: izpodbijana sodba, EU:T:2019:7), s katero je to zavrnilo, prvič, njegov predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Sveta (SZVP) 2016/850 z dne 27. maja 2016 o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2016, L 141, str. 125), Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2016/840 z dne 27. maja 2016 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2016, L 141, str. 30), Sklepa Sveta (SZVP) 2017/917 z dne 29. maja 2017 o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2017, L 139, str. 62), Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2017/907 z dne 29. maja 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2017, L 139, str. 15), Izvedbenega Sklepa Sveta (SZVP) 2017/1245 z dne 10. julija 2017 o izvajanju Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2017, L 178, str. 13), Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2017/1241 z dne 10. julija 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2017, L 178, str. 1), Sklepa Sveta (SZVP) 2018/778 z dne 28. maja 2018 o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2018, L 131, str. 16) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2018/774 z dne 28. maja 2018 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2018, L 131, str. 1) v delih, v katerih se ti akti nanašajo nanj, in drugič, njegov predlog na podlagi člena 268 PDEU za povračilo škode, ki naj bi mu nastala zaradi Sklepa 2017/917 in Izvedbene uredbe 2017/907.

2

Člen 27 Sklepa Sveta 2013/255/SZVP z dne 31. maja 2013 o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2013, L 147, str. 14) je določal:

„1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo vstop na njihovo ozemlje ali tranzit preko njega osebam, odgovornim za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji[,] ter osebam, ki imajo koristi od režima ali ga podpirajo, kakor tudi z njimi povezanim osebam, ki so navedene na seznamu v Prilogi I.

[…]“

3

Člen 28 Sklepa 2013/255 je določal:

„1.   Osebam, odgovornim za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji, osebam in subjektom, ki imajo od režima koristi ali ga podpirajo, ter z njimi povezanim osebam in subjektom s seznamov v prilogah I in II, se zamrznejo vsa sredstva in gospodarski viri, ki jim pripadajo, so v njihovi lasti, katerih imetniki so ali so pod njihovim nadzorom.“

[…]“

4

Sklep 2013/255 je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2015/1836 z dne 12. oktobra 2015 (UL 2015, L 266, str. 75, in popravek UL 2016, L 336, str. 42; v nadaljevanju: Sklep 2013/255, kakor je bil spremenjen).

5

V uvodnih izjavah 2, 5 in 6 Sklepa 2015/1836 je navedeno:

[…]

6

Člen 27 Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, v odstavkih od 1 do 4 določa:

„1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo vstop na njihovo ozemlje ali tranzit preko njega osebam, odgovornim za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji, ter osebam, ki imajo koristi od režima ali ga podpirajo, pa tudi z njimi povezanim osebam, ki so navedene na seznamu v Prilogi I.

2.   V skladu z ocenami in ugotovitvami Sveta glede na razmere v Siriji, ki so navedene v uvodnih izjavah 5 do 11, države članice tudi sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo vstop na svoje ozemlje ali tranzit preko njega:

[…]

3.   Osebe, ki se uvrščajo v eno od kategorij iz odstavka 2, se ne vključijo ali ohranijo na seznamu oseb in subjektov v Prilogi I, če obstaja dovolj informacij o tem, da niso ali niso več povezane z režimom ali nimajo vpliva nanj ali ne pomenijo realne nevarnosti za izognitev.

4.   O vsaki uvrstitvi na seznam se odloči posamično in od primera do primera ob upoštevanju sorazmernosti ukrepa.“

7

Člen 28, od (1) do (4), tega sklepa določa:

„1.   Osebam, odgovornim za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji, osebam in subjektom, ki imajo od režima koristi ali ga podpirajo, ter z njimi povezanim osebam in subjektom[,] uvrščeni[m] na seznam iz prilog I in II, se zamrznejo vsa sredstva in gospodarski viri, ki jim pripadajo, so v njihovi lasti, posesti ali so pod njihovim nadzorom.

2.   V skladu z ocenami in ugotovitvami Sveta glede na razmere v Siriji, ki so navedene v uvodnih izjavah 5 do 11, se zamrznejo vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti, posesti ali pod nadzorom:

[…]

3.   Osebe, subjekti ali organi, ki se uvrščajo v eno od kategorij iz odstavka 2, se ne vključijo na seznam oseb in subjektov iz Priloge I oziroma se ne ohranijo na njem, če obstaja dovolj informacij o tem, da niso ali niso več povezani z režimom ali nimajo vpliva nanj ali ne pomenijo resnične nevarnosti za izognitev.

4.   O vsaki uvrstitvi na seznam se odloči posamično in od primera do primera ob upoštevanju sorazmernosti ukrepa.“

8

Dejansko stanje spora je predstavljeno v točkah od 1 do 30 izpodbijane sodbe. Za potrebe tega postopka ga je mogoče povzeti, kot sledi.

9

Pritožnik je poslovnež s sirskim državljanstvom.

10

Svet Evropske unije, ki je ostro obsojal nasilno zatiranje miroljubnih demonstracij v različnih krajih po celotni Siriji in sirske organe pozval, naj se vzdržijo uporabe sile, je 9. maja 2011 sprejel Sklep 2011/273/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2011, L 121, str. 11).

11

Imena oseb, odgovornih za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji, ter imena fizičnih ali pravnih oseb in subjektov, ki so z njimi povezani, so navedena v Prilogi k Sklepu 2011/273. Svet lahko v skladu s členom 5(1) tega sklepa na predlog države članice ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko to prilogo spremeni.

12

Ker nekateri omejevalni ukrepi proti Sirski arabski republiki spadajo na področje uporabe Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Svet sprejel Uredbo (EU) št. 442/2011 z dne 9. maja 2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2011, L 121, str. 1). Ta uredba je v bistvu enaka Sklepu 2011/273, vendar so v njej določene možnosti za sprostitev zamrznjenih sredstev. Seznam oseb, subjektov in organov, ki so bili bodisi spoznani za odgovorne za zadevno zatiranje bodisi za povezane z odgovornimi za to zatiranje, iz Priloge II k navedeni uredbi je enak seznamu iz Priloge k Sklepu 2011/273.

13

Svet je s Sklepom 2011/782/SZVP z dne 1. decembra 2011 o omejevalnih ukrepih proti Siriji in razveljavitvi Sklepa 2011/273 (UL 2011, L 319, str. 56) ugotovil, da je zaradi resnosti razmer v Siriji potrebna uvedba dodatnih omejevalnih ukrepov. Sklep 2011/782 v členu 18 določa omejitve vstopa na ozemlje Evropske unije za osebe, katerih ime je navedeno v Prilogi I k temu sklepu, v členu 19 pa zamrznitev sredstev in gospodarskih virov oseb in subjektov, katerih ime je navedeno v prilogah I in II k navedenemu sklepu.

14

Uredba št. 442/2011 je bila nadomeščena z Uredbo Sveta (EU) št. 36/2012 z dne 18. januarja 2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2012, L 16, str. 1).

15

S Sklepom Sveta 2012/739/SZVP z dne 29. novembra 2012 o omejevalnih ukrepih proti Siriji in razveljavitvi Sklepa 2011/782 (UL 2012, L 330, str. 21) so bili zadevni omejevalni ukrepi združeni v en sam pravni instrument.

16

Sklep 2012/739 je bil nadomeščen s Sklepom 2013/255. Slednji je bil s Sklepom Sveta 2014/309/SZVP z dne 28. maja 2014 o spremembi Sklepa 2013/255 (UL 2014, L 160, str. 37) podaljšan do 1. junija 2015.

17

Z Izvedbenim sklepom Sveta (SZVP) 2015/383 z dne 6. marca 2015 o izvajanju Sklepa 2013/255 (UL 2015, L 64, str. 41) je bilo pritožnikovo ime vpisano v vrstico 203 Priloge I, oddelek A, k Sklepu 2013/255, ki vsebuje seznam oseb, na katere se ta sklep nanaša, skupaj z datumom uvrstitve njegovega imena na ta seznam, v obravnavanem primeru 7. marec 2015, in naslednjimi razlogi:

„Pomemben sirski poslovnež, solastnik družbe HESCO Engineering and Construction Company, ki je ena večjih inženirskih in gradbenih družb v Siriji. Tesno je povezan s sirskim režimom.

George Haswani zagotavlja podporo sirskemu režimu in ima od njega koristi v vlogi posrednika pri poslih, povezanih z nakupom nafte pri [Islamski državi Iraka in Levanta (ISIL)] s strani sirskega režima.

Ena od koristi sodelovanja z režimom je prednostna obravnava, vključno s podelitvijo podizvajalske pogodbe z eno večjih ruskih naftnih družb Stroytransgaz.“

18

Svet je 6. marca 2015 sprejel Izvedbeno uredbo (EU) 2015/375 o izvajanju Uredbe št. 36/2012 (UL 2015, L 64, str. 10). Pritožnikovo ime je bilo uvrščeno na seznam iz Priloge II, oddelek A, k Uredbi št. 36/2012 z enakimi navedbami in razlogi, kot so navedeni v Izvedbenem sklepu 2015/383.

19

Svet je 28. maja 2015 s Sklepom (SZVP) 2015/837 o spremembi Sklepa 2013/255 (UL 2015, L 132, str. 82) podaljšal Sklep 2013/255 do 1. junija 2016. Istega dne je sprejel Izvedbeno uredbo (EU) 2015/828 o izvajanju Uredbe št. 36/2012 (UL 2015, L 132, str. 3).

20

Svet je 12. oktobra 2015 sprejel Sklep 2015/1836 o spremembi Sklepa 2013/255. Istega dne je sprejel Uredbo (EU) 2015/1828 o spremembi Uredbe št. 36/2012 (UL 2015, L 266, str. 1).

21

Svet je 27. maja 2016 sprejel Sklep 2016/850. Pritožnikovo ime je bilo ohranjeno v vrstici 203 Priloge I, oddelek A, k Sklepu 2013/255, ki vsebuje seznam oseb, na katere se ta sklep nanaša, skupaj z datumom uvrstitve njegovega imena na ta seznam, v obravnavanem primeru 7. marec 2015, in naslednjimi razlogi:

„V Siriji delujoč vodilni poslovnež z deleži in/ali dejavnostjo v sektorjih inženirstva in gradbeništva ter nafte in plina. Ima deleže in/ali znaten vpliv v več podjetjih in subjektih v Siriji, zlasti v HESCO Engineering and Construction Company, enem največjih inženirskih in gradbenih podjetij.

George Haswani je tesno povezan s sirskim režimom. Zagotavlja podporo sirskemu režimu in ima od njega koristi v vlogi posrednika pri poslovnih transakcijah, povezanih z nakupom nafte pri ISIL s strani sirskega režima. Ena od koristi sodelovanja z režimom je prednostna obravnava, vključno s podelitvijo podizvajalske pogodbe z eno večjih ruskih naftnih družb Stroytransgaz.“

22

Svet je 27. maja 2016 sprejel Izvedbeno uredbo 2016/840. Pritožnikovo ime je bilo ohranjeno na seznamu iz Priloge II, oddelek A, k Uredbi št. 36/2012 z enakimi navedbami in razlogi, kot so navedeni v Sklepu 2016/850.

23

Svet je z dopisom z dne 30. maja 2016, naslovljenim na pritožnikovega zastopnika, pritožniku poslal kopijo Sklepa 2016/850 in Izvedbene uredbe 2016/840.

24

Po pritožnikovi tožbi je Splošno sodišče s sodbo z dne 22. marca 2017, Haswani/Svet (T‑231/15, neobjavljena, EU:T:2017:200), razglasilo ničnost Izvedbenega sklepa 2015/383, Izvedbene uredbe 2015/375, Sklepa 2015/837 in Izvedbene uredbe 2015/828 v delu, v katerem se nanašajo na pritožnika. Splošno sodišče je tožbo v delu, ki se nanaša na Sklep 2016/850 in Izvedbeno uredbo 2016/840, zavrglo kot nedopustno, ker vloga s predlogom za prilagoditev ni izpolnjevala pogojev iz člena 86(4) Poslovnika Splošnega sodišča. Sodišče v okviru odločanja o pritožbi ni potrdilo sklepanja Splošnega sodišča v zvezi s pogoji, ki jih mora izpolnjevati vloga za prilagoditev razlogov in trditev, navedenih v utemeljitev vloge, s katero se postopek začne, in s sodbo z dne 24. januarja 2019, Haswani/Svet (C‑313/17 P, EU:C:2019:57), razveljavilo to sodbo Splošnega sodišča v zvezi s tem. Potem ko je bila zadeva vrnjena v razsojanje Splošnemu sodišču, je to s sklepom z dne 11. septembra 2019, Haswani/Svet (T‑231/15 RENV, neobjavljen, EU:T:2019:589), tožbo v delu, ki se nanaša na Sklep 2016/850 in Izvedbeno uredbo 2016/840, delno zavrglo kot očitno nedopustno in delno zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

25

Svet je 29. maja 2017 s Sklepom 2017/917 podaljšal Sklep 2013/255 do 1. junija 2018. 29. maja 2017 je sprejel Izvedbeno uredbo 2017/907.

26

Svet je z dopisom z dne 19. junija 2017, naslovljenim na pritožnikovega zastopnika, pritožnika obvestil, da namerava spremeniti razloge za uvrstitev njegovega imena na seznam iz Priloge I, oddelek A, k Sklepu 2013/255 in Priloge II, oddelek A, k Uredbi št. 36/2012, potem ko je ponovno pregledal navedeni vpis. Svet je pritožniku določil rok za predložitev morebitnih pripomb.

27

Pritožnikov zastopnik je z dopisom z dne 29. junija 2017 nasprotoval ponovni uvrstitvi pritožnikovega imena na navedena seznama.

28

Svet je 10. julija 2017 sprejel Izvedbeni sklep 2017/1245. Pritožnikovo ime je bilo ohranjeno v vrstici 203 Priloge I, oddelek A, k Sklepu 2013/255, ki vsebuje seznam oseb, na katere se ta sklep nanaša, skupaj z datumom uvrstitve njegovega imena na ta seznam, v obravnavanem primeru 7. marec 2015, in naslednjimi razlogi:

„V Siriji delujoč vodilni poslovnež z deleži in/ali dejavnostjo v sektorjih inženirstva in gradbeništva ter nafte in plina. Ima deleže in/ali znaten vpliv v več podjetjih in subjektih v Siriji, zlasti v HESCO Engineering and Construction Company, enem največjih inženirskih in gradbenih podjetij.“

29

Svet je 10. julija 2017 sprejel Izvedbeno uredbo 2017/1241. Pritožnikovo ime je bilo ohranjeno na seznamu iz Priloge II, oddelek A, k Uredbi št. 36/2012 z enakimi navedbami in razlogi, kot so navedeni v Izvedbenem sklepu 2017/1245.

30

Svet je z dopisom z dne 11. julija 2017, naslovljenim na pritožnikovega zastopnika, odgovoril na njegov dopis z dne 29. junija 2017 in pritožniku poslal kopijo Izvedbenega sklepa 2017/1245 in Izvedbene uredbe 2017/1241.

31

Svet je 28. maja 2018 s Sklepom 2018/778 podaljšal Sklep 2013/255 do 1. junija 2019. Poleg tega so bili spremenjeni različni vnosi v Prilogi I k Sklepu 2013/255 v zvezi z drugimi osebami. Sklep 2018/778 je v skladu s svojim členom 3 začel veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

32

Svet je 28. maja 2018 sprejel Izvedbeno uredbo 2018/774. V skladu s členom 1 te izvedbene uredbe je bila Priloga II k Uredbi št. 36/2012 spremenjena, da bi se upoštevale spremembe Priloge I k Sklepu 2013/255, izvedene s Sklepom 2018/778. V skladu s členom 2 te izvedbene uredbe je ta začela veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

33

Pritožnik je 31. julija 2017 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil tožbo za, prvič, razglasitev ničnosti Sklepa 2016/850, Izvedbene uredbe 2016/840, Sklepa 2017/917, Izvedbene uredbe 2017/907, Izvedbenega sklepa 2017/1245 in Izvedbene uredbe 2017/1241, in drugič, za povračilo škode, ki naj bi jo utrpel zaradi Sklepa 2017/917 in Izvedbene uredbe 2017/907.

34

Svet je 15. novembra 2017 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil odgovor na tožbo.

35

Evropska komisija, ki ji je bila s sklepom z dne 11. januarja 2018 dovoljena intervencija v postopku v podporo predlogom Sveta, je 23. februarja 2018 vložila intervencijsko vlogo.

36

Pritožnik je 6. julija 2018 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil predlog za prilagoditev predlogov za razglasitev ničnosti Sklepa 2018/778 in Izvedbene uredbe 2018/774.

37

Pritožnik je v utemeljitev tožbe navedel tri tožbene razloge, ki se nanašajo, prvi, na kršitev obveznosti obrazložitve, drugi, na kršitev načela sorazmernosti, in tretji, v bistvu na napako pri presoji.

38

Splošno sodišče je v točki 47 izpodbijane sodbe tožbo v delu, ki se nanaša na predlog za razglasitev ničnosti Sklepa 2016/850 in Izvedbene uredbe 2016/840, zavrglo kot nedopustno.

39

Glede utemeljenosti je Splošno sodišče, potem ko je v točkah 51 in 53 izpodbijane sodbe preučilo spremembo meril za uporabo omejevalnih ukrepov, ki je bila uvedena s Sklepom 2015/1836, v točki 64 navedene sodbe v zvezi s tožbenim razlogom, ki se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, presodilo, da so merila, vključena v odstavek 2 členov 27 in 28 Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, objektivna, avtonomna in zadostna, da omogočajo uporabo omejevalnih ukrepov za zadevne osebe, ne da bi bilo treba dokazati podporo, ki jo te zagotavljajo vzpostavljenemu režimu, ali korist, ki jo imajo od režima.

40

V zvezi s tožbenim razlogom, ki se nanaša na kršitev načela sorazmernosti, je Splošno sodišče opozorilo na sodno prakso, ki se uporablja, in zlasti v zvezi z nujnostjo omejevalnih ukrepov, uvedenih proti pritožniku, v točki 76 izpodbijane sodbe presodilo, da alternativni in manj zavezujoči ukrepi ne omogočajo tako učinkovitega doseganja zastavljenega cilja.

41

Splošno sodišče je zavrnilo tudi tretji tožbeni razlog, ki se nanaša na napako pri presoji, in posledično predlog za razglasitev ničnosti v celoti, nato pa je iz tega sklepalo, da je treba odškodninski zahtevek zavrniti, ker nobena od trditev, ki naj bi dokazovale nezakonitost aktov, za katere se predlaga razglasitev ničnosti, ni bila sprejeta.

42

Pritožnik s pritožbo Sodišču predlaga, naj:

43

Svet Sodišču predlaga, naj:

44

Komisija Sodišču predlaga, naj:

45

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja tri pritožbene razloge, ki se nanašajo na obrnjeno dokazno breme in kršitev načela domneve nedolžnosti, kršitev obveznosti obrazložitve ter kršitev načela sorazmernosti.

46

Komisija uvodoma trdi, da pritožbeni razlogi niso dopustni, ker temeljijo na enakih trditvah, kot so bile navedene v tožbi pred Splošnim sodiščem, in ker iz njih ni jasno razvidno, zakaj naj bi bila izpodbijana sodba napačna.

47

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je pritožba v skladu s členom 256 PDEU in členom 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije omejena na pravna vprašanja in mora biti vložena zaradi nepristojnosti Splošnega sodišča, kršitve postopka pred tem sodiščem, ki škoduje interesom pritožnika, ali na kršitvi zakonodaje Unije, ki jo stori Splošno sodišče (glej v tem smislu sodbi z dne 26. junija 2012, Poljska/Komisija, C‑335/09 P, EU:C:2012:385, točka 23, in z dne 29. oktobra 2015, Komisija/ANKO, C‑78/14 P, EU:C:2015:732, točka 21).

48

Poleg tega iz člena 256 PDEU in člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije ter členov 168(1)(d) in 169(2) Poslovnika Sodišča izhaja, da je treba v pritožbi jasno navesti izpodbijane elemente sodbe, katere razveljavitev je predlagana, in pravne trditve, ki ta predlog posebej utemeljujejo (glej v tem smislu zlasti sodbi z dne 26. junija 2012, Poljska/Komisija, C‑335/09 P, EU:C:2012:385, točka 25, in z dne 19. junija 2014, Commune de Millau in SEMEA/Komisija, C‑531/12 P, EU:C:2014:2008, točka 47).

49

Zahtev glede obrazložitve tako ne izpolnjuje pritožba, v kateri so samo ponovljeni ali dobesedno navedeni razlogi in trditve, ki so bili predloženi Splošnemu sodišču, skupaj s tistimi, ki so temeljili na dejstvih, ki jih je to sodišče izrecno zavrnilo. Taka pritožba namreč dejansko pomeni predlog za ponovni preizkus tožbe, vložene pri Splošnem sodišču, za kar pa Sodišče ni pristojno (glej v tem smislu sodbi z dne 26. junija 2012, Poljska/Komisija, C‑335/09 P, EU:C:2012:385, točka 26, in z dne 19. junija 2014, Commune de Millau in SEMEA/Komisija, C‑531/12 P, EU:C:2014:2008, točka 48).

50

Kadar pa pritožnik izpodbija razlago Splošnega sodišča ali to, kako je uporabilo pravo Unije, se pravna vprašanja, obravnavana na prvi stopnji, lahko ponovno obravnavajo v pritožbi. Če namreč pritožnik pritožbe v tem smislu ne bi mogel utemeljiti z razlogi in trditvami, ki jih je že navedel pred Splošnim sodiščem, bi pritožbeni postopek deloma izgubil smisel (glej v tem smislu sodbo z dne 26. junija 2012, Poljska/Komisija, C‑335/09 P, EU:C:2012:385, točka 27).

51

V obravnavanem primeru se pritožba v bistvu nanaša na ponovni preizkus stališča Splošnega sodišča o več pravnih vprašanjih, ki so mu bila predložena na prvi stopnji, zlasti o obveznosti obrazložitve, ki jo imajo institucije na podlagi člena 296 PDEU, ali o uporabi načela sorazmernosti. Poleg tega, ker so v pritožbi natančno navedene točke izpodbijane sodbe, ki se grajajo, ter razlogi in trditve, na katerih temelji, ni mogoče ugotoviti, da v celoti ni dopustna.

52

Zato je treba dopustnost posamičnih trditev, navedenih v utemeljitev različnih pritožbenih razlogov, preizkusiti v okviru analize posameznega pritožbenega razloga ob upoštevanju meril, navedenih v točkah od 47 do 50 te sodbe.

53

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na to, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri razlagi členov 27 in 28 Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, na obrnitev dokaznega bremena ter na kršitev načela domneve nedolžnosti.

54

Pritožnik trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je v točki 64 izpodbijane sodbe presodilo, da je izrecni pogoj iz členov 27 in 28 Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, ki se nanaša na dokaz o obstoju povezav med osebo, za katero veljajo omejevalni ukrepi, in zadevnim režimom, s spremembo, uvedeno s Sklepom 2015/1836, postal domneva o obstoju takih povezav.

55

Pritožnik meni, da je treba odstavek 2 členov 27 in 28 Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, razlagati v tesni povezavi z odstavkom 3 teh dveh členov. Tako v skladu s tem odstavkom 3 Svet na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ne bi smel uvrstiti osebe, ki ni ali ni več povezana z režimom ali nima nobenega vpliva nanj. Člena 27 in 28 Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, naj bi torej še vedno nalagala izpolnjevanje dvojnega pogoja, da gre za vodilnega poslovneža in da ima zadostne povezave z režimom.

56

Pritožnik meni, da je Splošno sodišče s tem, da ni upoštevalo določb Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, kršilo načelo domneve nedolžnosti in obrnilo dokazno breme.

57

Svet trdi, da pritožnik očitno napačno razlaga člen 27(2)(a) in (3) ter člen 28(2)(a) in (3) Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen.

58

Svet na podlagi tega ugotavlja, da je Splošno sodišče pravilno uporabilo merila za uvrstitev na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, in ni obrnilo dokaznega bremena.

59

Komisija najprej poudarja, da uvrstitev na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, urejajo nova merila, uvedena s Sklepom 2015/1836, ki je bil sprejet kot odziv na poskuse sirskega režima, da se izogne obstoječim omejevalnim ukrepom Unije.

60

V zvezi s tem naj pritožnikova argumentacija ne bi prestala preprostega branja členov 27 in 28 Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, ker ta člena odslej v odstavku 2 uvajata avtonomno merilo za uvrstitev na navedeni seznam za sedem kategorij oseb, med katerimi je kategorija v Siriji delujočih vodilnih poslovnežev, in v odstavku 3 določata tri primere, v katerih se oseba, čeprav spada v eno od teh sedmih kategorij, ne uvrsti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ali ohrani na tem seznamu. Po mnenju Komisije interakcija med odstavkoma 2 in 3 teh dveh členov dokazuje, da obstaja neke vrste izpodbojna domneva, ki nikakor ne krši domneve nedolžnosti in tudi ne pomeni nesprejemljivega obrnjenega dokaznega bremena.

61

V zvezi s trditvijo, da naj bi Splošno sodišče kršilo člena 27 in 28 Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, je treba opozoriti, da so prvotna merila za uvrstitev na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, temeljila na individualnem ravnanju uvrščenih oseb, ker se je odstavek 1 členov 27 in 28 nanašal izključno na „oseb[e], ki imajo koristi od režima ali ga podpirajo, kakor tudi z njimi povezan[e] oseb[e]“. Ta odstavek s Sklepom 2015/1836 ni bil spremenjen.

62

Ker je merilo iz odstavka 1 členov 27 in 28 Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, splošno in ker ti določbi ne vsebujeta ne opredelitve pojmov „korist“ od sirskega režima in „podpora“ temu režimu ne natančnejših opredelitev glede dokazovanja teh elementov, so za presojo utemeljenosti uvrstitve osebe na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, še vedno potrebni elementi, s katerimi je mogoče dokazati, da je zadevna oseba sirski režim ekonomsko podpirala ali imela od njega koristi (glej po analogiji sodbo z dne 7. aprila 2016, Akhras/Svet, C‑193/15 P, EU:C:2016:219, točke 51, 52 in 60 ter navedena sodna praksa).

63

V besedilu tega merila namreč ni nobene domneve, da poslovodstvo najpomembnejših podjetij v Siriji podpira sirski režim (glej po analogiji sodbo z dne 7. aprila 2016, Akhras/Svet, C‑193/15 P, EU:C:2016:219, točka 53), niti da ga podpirajo vodilni poslovneži.

64

Vendar je bila vsebina členov 27 in 28 Sklepa 2013/255 spremenjena s Sklepom 2015/1836, s katerim je bilo v skladu z ocenami in ugotovitvami Sveta glede na razmere v Siriji v odstavku 2 teh dveh členov dodanih sedem kategorij oseb, ki pripadajo določenim skupinam oseb, med katerimi so v točki (a) tega odstavka zlasti „v Siriji delujoči vodilni poslovneži“.

65

Čeprav odstavek 1 členov 27 in 28 Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, še vedno omogoča, da se oseba uvrsti na podlagi splošnega merila, da ima korist od sirskega režima ali ga podpira, pa iz besedila odstavka 2 teh dveh členov izhaja, da so prvotnemu merilu dodana nova merila. V zvezi s tem člen 27(2)(a) Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, jasno določa, da „države članice tudi sprejmejo potrebne ukrepe“ v zvezi z naštetimi sedmimi novimi kategorijami oseb.

66

Ker merila za uporabo omejevalnih ukrepov za teh sedem kategorij oseb niso odvisna od prvotnega merila iz odstavka 1 členov 27 in 28 Sklepa 2013/255, že sama pripadnost eni od teh sedmih kategorij oseb torej zadošča, da se lahko sprejmejo potrebni ukrepi, ne da bi bilo treba predložiti dokaz ne o povezavi med statusom vodilnega poslovneža in sirskim režimom ne med tem statusom in podporo temu režimu ali koristjo, ki jo ima od njega.

67

Ta razlaga je poleg tega podprta s ciljem, ki se dosega s spremembo členov 27 in 28 Sklepa 2013/255.

68

Z omejevalnimi ukrepi, prvotno sprejetimi s Sklepom 2011/273, namreč ni bilo mogoče končati zatiranja, ki ga je izvajal sirski režim, saj se je ta sistematično izogibal tem ukrepom, da bi tako še naprej financiral in podpiral svojo politiko nasilnega zatiranja civilnega prebivalstva. Kot izhaja iz uvodne izjave 5 Sklepa 2015/1836, je Svet glede na nezmanjšano resnost razmer menil, da je treba veljavne omejevalne ukrepe ohraniti in jih izpopolniti, tako da ostanejo ciljno usmerjeni in diferencirani ter bolje zajamejo nekatere kategorije oseb in subjektov, ki so še posebej relevantne.

69

V skladu z uvodno izjavo 6 tega sklepa je bilo treba spremeniti merila za uvrstitev oseb na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi. Ker je sirski režim strogo nadzoroval sirsko gospodarstvo ter se je med poslovnimi krogi in tem režimom v procesu liberalizacije gospodarstva, ki ga je začel predsednik Bašar al Asad, razvil soodvisen odnos, je treba ugotoviti, po eni strani, da vzpostavljeni režim ne bi mogel preživeti brez podpore vodij podjetij, in po drugi strani, da je ožji krog v Siriji delujočih vodilnih poslovnežev ohranjal svoj položaj le zato, ker je bil tesno povezan s sirskim režimom.

70

V teh okoliščinah se je izkazalo, da je treba za uvrstitev na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, določiti merila, ki temeljijo na statusu določenih oseb, zlasti na statusu „v Siriji delujočih vodilnih poslovnežev“, da bi se jim tako preprečilo nadaljnje zagotavljanje materialne ali finančne podpore režimu, in da bi se prek vpliva, ki ga imajo, povečal pritisk na sam režim.

71

Zato Splošno sodišče ni napačno uporabilo prava s tem, da je v točki 64 izpodbijane sodbe odstavek 2 členov 27 in 28 Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, razlagalo tako, da so nova merila, in natančneje merilo v zvezi s statusom v Siriji delujočih vodilnih poslovnežev, avtonomna in sama po sebi zadostna za utemeljitev uporabe omejevalnih ukrepov, ne da bi bilo treba poleg tega še predložiti dokaz o podpori teh poslovnežev režimu ali koristi, ki jo imajo od njega.

72

Te ugotovitve ni mogoče ovreči s pritožnikovo trditvijo, povezano s tem, da naj bi Splošno sodišče ločeno analiziralo odstavek 2 členov 27 in 28 Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, čeprav bi ga moralo razlagati v tesni povezavi z odstavkom 3 teh dveh členov.

73

V zvezi s tem je treba sicer ugotoviti, da je treba odstavka 2 in 3 členov 27 in 28 Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, razlagati povezano, zlasti ker se na podlagi tega odstavka 3 osebe, ki se uvrščajo v eno od kategorij iz tega odstavka 2, ne vključijo ali ohranijo na seznamu oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, če obstaja dovolj informacij o tem, da niso ali niso več povezane s sirskim režimom ali nimajo vpliva nanj ali ne pomenijo realne nevarnosti za izognitev.

74

Vendar iz take povezane razlage odstavkov 2 in 3 členov 27 in 28 Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, nikakor ne izhaja, da mora Svet predložiti dokaz o izpolnjevanju dvojnega pogoja, ki se nanaša na položaj vodilnega poslovneža in zadostne povezave s sirskim režimom.

75

Vsekakor je treba poudariti, da Splošno sodišče členov 27(2) in 28(2) Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, ni uporabilo ločeno, temveč je upoštevalo tudi odstavek 3 teh dveh členov.

76

Splošno sodišče je namreč v točki 84 izpodbijane sodbe – ki se s to pritožbo sicer ne izpodbija – opozorilo, da merila za uvrstitev na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, navedena v odstavkih 2(a) in 3 členov 27 in 28 Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, določajo, da se za kategorijo v Siriji delujočih vodilnih poslovnežev uporabijo omejevalni ukrepi, razen če obstaja dovolj informacij o tem, da niso ali niso več povezani z režimom ali nimajo vpliva nanj ali ne pomenijo realne nevarnosti za izognitev.

77

Splošno sodišče je v točki 98 izpodbijane sodbe – ki se s to pritožbo prav tako ne izpodbija –pojasnilo še, da po eni strani v dokumentih, ki jih je predložil Svet, ni nobenega znaka, da je pritožnik v enem od omenjenih položajev, ki bi upravičil umik njegovega imena s seznamov oseb in subjektov, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi, in po drugi strani, da tudi pritožnik ni predložil nobenega tovrstnega dokaza.

78

Trditev pritožnika, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je odstavek 2 členov 27 in 28 Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, analiziralo ločeno, je zato treba zavrniti kot neutemeljeno.

79

V zvezi s trditvami, da je Splošno sodišče kršilo načelo domneve nedolžnosti in obrnilo dokazno breme, je treba opozoriti, da se Splošno sodišče v točki 64 izpodbijane sodbe ni sklicevalo na nobeno domnevo, temveč se je samo oprlo na objektivno, avtonomno in zadostno merilo, ki lahko upraviči uvrstitev oseb na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi (glej v tem smislu sodbo z dne 11. septembra 2019, HX/Svet, C‑540/18 P, neobjavljena, EU:C:2019:707, točka 38).

80

V obravnavanem primeru je Splošno sodišče v točkah od 92 do 96 izpodbijane sodbe konkretno preučilo, ali je bil razlog, ki se nanaša na pritožnikov status v Siriji delujočega vodilnega poslovneža, ki upravičuje njegovo ponovno uvrstitev na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, dovolj podprt z dokumenti, ki jih je predložil Svet in se nanašajo na leta od 2011 do 2015. S tem, da je v točki 97 te sodbe navedlo, da pritožnik ni predložil nobenega elementa, s katerim bi bilo mogoče ovreči trditve Sveta in dokumente, ki jih podpirajo, nikakor ni opustilo preučitve listin, ki jih je predložila zadevna oseba, niti ni obrnilo dokaznega bremena, temveč je menilo, da z njimi ni mogoče ovreči ugotovitve, ki izhaja iz navedenih dokumentov (glej v tem smislu sodbo z dne 11. septembra 2019, HX/Svet, C‑540/18 P, neobjavljena, EU:C:2019:707, točka 50).

81

Poleg tega je Splošno sodišče v točki 98 izpodbijane sodbe, potem ko je opozorilo, da omejevalnih ukrepov za osebo, uvrščeno na seznam, ni mogoče ohraniti, če obstaja dovolj informacij o tem, da ni ali ni več povezana s sirskim režimom, pojasnilo, da dokumenti, ki jih je predložil Svet, niso vsebovali nobenega znaka, da je bil pritožnik v takem položaju, slednji pa tudi ni predložil nobenega dokaza v tem smislu.

82

Splošno sodišče pa s tako trditvijo nikakor ni ugotovilo, kot se zdi, da navaja pritožnik, da slednji nosi breme dokazovanja, da so ugotovitve Sveta v sklepih, katerih razglasitev ničnosti se predlaga, napačne ali da v zvezi z njim obstaja dovolj informacij v smislu člena 27(3) in člena 28(3) Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, o tem, da ni ali ni več povezan s sirskim režimom (glej v tem smislu sodbo z dne 14. junija 2018, Makhlouf/Svet, C‑458/17 P, neobjavljena, EU:C:2018:441, točka 86).

83

Zato je treba tudi trditve v zvezi s kršitvijo načela domneve nedolžnosti in obrnjenim dokaznim bremenom zavrniti kot neutemeljene.

84

Iz navedenega izhaja, da je treba prvi pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.

85

Pritožnik z drugim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče s tem, da ni preverilo, ali je res povezan s sirskim režimom, izpodbijani sodbi odvzelo vsakršen razlog in je potrdilo sklepe, ki zaradi pomanjkljive obrazložitve sami po sebi niso zakoniti, saj sklepi, ki so sprejeti zoper njega in katerih razglasitev ničnosti se predlaga, niso bili utemeljeni z obstojem povezav med njim in zadevnim režimom.

86

Svet v nasprotju s tem, kar trdi pritožnik, meni, da je Splošno sodišče predložene elemente, ki dokazujejo status v Siriji delujočega vodilnega poslovneža, preučilo in razglasilo za zadostne.

87

Komisija meni, da je treba drugi pritožbeni razlog, ker se opira na predpostavko, ki se je v okviru prvega pritožbenega razloga izkazala za napačno, zavrniti kot neutemeljen. Vsekakor naj bi iz analize prvega pritožbenega razloga izhajalo, da je Splošno sodišče podrobno analiziralo položaj in zadostno utemeljilo izpodbijano sodbo.

88

Najprej je treba ugotoviti, da drugi pritožbeni razlog temelji na predpostavki, da sklepi Sveta, katerih razglasitev ničnosti se predlaga, niso obrazloženi in da Splošno sodišče ni preverilo obstoja povezav med pritožnikom in sirskim režimom.

89

Vendar je Splošno sodišče, kot je bilo navedeno že v okviru preučitve prvega pritožbenega razloga, podrobno analiziralo zadevni položaj in zadostno obrazložilo svojo odločitev, da se je Svet lahko oprl na pritožnikov status v Siriji delujočega vodilnega poslovneža, da je uporabil omejevalne ukrepe v skladu s členoma 27(2) in 28(2) Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, ne da bi moral dokazati obstoj povezav med zadevno osebo in sirskim režimom.

90

Zato drugi pritožbeni razlog temelji na napačni predpostavki in ga je treba torej zavrniti kot neutemeljenega.

91

Pritožnik v okviru tretjega pritožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev načela sorazmernosti in nenavedbo razlogov, opozarja, da se v skladu s členoma 27(4) in 28(4) Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, o vsaki uvrstitvi na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, odloči od primera do primera ob upoštevanju sorazmernosti ukrepa, ki se presoja posamično glede na njegovo trajanje in nujnost.

92

V zvezi s tem pritožnik trdi, da že sama nezadostnost merila, ki se nanaša zgolj na njegovo sirsko državljanstvo, in trajanje omejevalnih ukrepov, ki so bili proti njemu uvedeni leta 2015, dokazujeta nesorazmernost teh ukrepov.

93

Tudi v zvezi z nujnostjo teh ukrepov naj bi bilo v izpodbijani sodbi napačno uporabljeno pravo, ker je Splošno sodišče v točki 76 izpodbijane sodbe odločilo na splošno in ne posamično, kot je zahtevano.

94

Poleg tega pritožnik Sodišču predlaga, naj v okviru pristojnosti za prevzem zadeve ugotovi nezakonitost Sklepa 2015/1836 in Uredbe 2015/1828, ker uvajata kazenske finančne sankcije, kar je v nasprotju s členom 6(1) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane 4. novembra 1950 v Rimu.

95

Pritožnik na podlagi pisanj, ki jih je predložil pred Splošnim sodiščem, Sodišču predlaga tudi, naj ugodi njegovim odškodninskim zahtevkom.

96

Svet trdi, da je treba tretji pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen, ker je Splošno sodišče preučilo sorazmernost zadevnih individualnih omejevalnih ukrepov ter v točkah 73 in 74 izpodbijane sodbe opozorilo na sodno prakso na tem področju in jo v točkah od 75 do 77 navedene sodbe uporabilo za obravnavni primer.

97

Tudi Komisija meni, da je treba tretji pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.

98

Opozoriti je treba, da mora biti v skladu s členom 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava ta listina, predpisano z zakonom in spoštovati njihovo bistveno vsebino, ob upoštevanju načela sorazmernosti pa so omejitve teh pravic in svoboščin dovoljene samo, če so potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih.

99

V skladu s sodno prakso Sodišča načelo sorazmernosti zahteva, da morajo biti ukrepi, ki se izvajajo na podlagi določbe prava Unije, primerni za uresničenje legitimnih ciljev, zastavljenih z zadevno zakonodajo, in ne smejo prekoračiti tistega, kar je potrebno za njihovo doseganje (sodba z dne 31. januarja 2019, Islamic Republic of Iran Shipping Lines in drugi/Svet, C‑225/17 P, EU:C:2019:82, točka 102 in navedena sodna praksa).

100

Glede sodnega nadzora nad spoštovanjem načela sorazmernosti je Sodišče zakonodajalcu Unije priznalo široko diskrecijsko pravico na področjih, na katerih mora sprejeti politične, gospodarske in socialne odločitve in pri katerih mora opraviti kompleksno presojo. Sodišče iz tega sklepa, da lahko na zakonitost takega ukrepa vpliva le očitna neprimernost ukrepa, ki je bil sprejet na teh področjih, glede na cilj, ki ga uresničuje pristojna institucija (glej zlasti sodbo z dne 28. novembra 2013, Svet/Manufacturing Support & Procurement Kala Naft, C‑348/12 P, EU:C:2013:776, točka 120 in navedena sodna praksa).

101

V obravnavanem primeru je treba navesti, da pritožnik, kot izhaja iz točke 72 izpodbijane sodbe, ne izpodbija legitimnosti omejevalnih ukrepov na splošno niti legitimnosti ukrepov, sprejetih zaradi boja proti nasilju nad civilnim prebivalstvom.

102

Splošno sodišče pa je v točki 75 izpodbijane sodbe poudarilo, da je v zadevnem primeru sprejetje omejevalnih ukrepov ustrezno, ker prispeva k cilju splošnega interesa, ki je temeljnega pomena tako za mednarodno skupnost kot tudi za zaščito civilnega prebivalstva.

103

Splošno sodišče je v točki 76 te sodbe v zvezi z nujnostjo zadevnih omejevalnih ukrepov dodalo, da alternativni in manj zavezujoči ukrepi, kot sta sistem pridobitve predhodnega dovoljenja ali obveznost naknadne utemeljitve nakazanih sredstev, ne bi bili enako učinkoviti za doseganje želenega cilja, zlasti zaradi možnosti obidenja naloženih omejitev.

104

Zato Splošno sodišče ni, kot trdi pritožnik, odločalo na splošno, temveč se je opredelilo do individualnega položaja v obravnavanem primeru.

105

V zvezi s trditvijo, ki se nanaša na merilo državljanstva, je treba opozoriti, da uvrstitev na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ni povezana s pogojem sirskega državljanstva, temveč s pogojem statusa v Siriji delujočega vodilnega poslovneža.

106

V zvezi z očitkom glede trajanja zadevnih omejevalnih ukrepov je treba ugotoviti, da mora Svet take omejevalne ukrepe redno pregledovati, kar zadevni osebi vsakič omogoča, da predstavi svoje argumente in predloži dejanske elemente v podporo svojim trditvam.

107

Skladno s tem je Splošno sodišče upoštevalo obstoj rednih pregledov za zagotavljanje, da se osebe in subjekti, ki meril za uvrstitev na sezname oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ne izpolnjujejo več, z njih umaknejo, in v točki 77 izpodbijane sodbe presodilo, da ponovne uvrstitve pritožnikovega imena na te sezname ni mogoče šteti za nesorazmerno zaradi morebitne časovne neomejenosti take vključitve.

108

Zato Splošnemu sodišču ni mogoče očitati, da načela sorazmernosti ni pravilno uporabilo.

109

V zvezi s pritožnikovim predlogom, naj Sodišče v okviru pristojnosti za prevzem zadeve ugotovi nezakonitost sprejetih ukrepov, ker uvajajo kazenske finančne sankcije, kar je v nasprotju s členom 6(1) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je treba opozoriti, da je Splošno sodišče v točki 65 izpodbijane sodbe ugotovilo, da pritožnik ni izpodbijal zakonitosti merila za uvrstitev na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi.

110

V skladu s členom 170(1) Poslovnika Sodišča, ki določa, da pritožba ne more spreminjati predmeta spora pred Splošnim sodiščem, pa je treba pritožnikovo argumentacijo za ugotovitev, da so določbe členov 27(2) in 28(2) Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen, v nasprotju s pravom Unije, zavreči kot nedopustno.

111

V zvezi s pritožnikovim predlogom, naj Sodišče odredi izbris njegovega imena s seznama oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, kot je naveden v pritožbenem zahtevku, ne da bi bil dodatno obrazložen, je treba opozoriti, da v okviru pritožbe Sodišče ni pristojno za izdajo odredb (glej v tem smislu sklep z dne 12. julija 2012, Mugraby/Svet in Komisija, C‑581/11 P, neobjavljen, EU:C:2012:466, točka 75, in sodbo z dne 25. julija 2018, Orange Polska/Komisija, C‑123/16 P, EU:C:2018:590, točka 118).

112

V zvezi s pritožnikovim predlogom, naj Sodišče ugodi njegovim odškodninskim zahtevkom, je treba ugotoviti, da obrazložitev tega predloga samo napotuje na vse predloge, navedene pred Splošnim sodiščem, zlasti na odškodninske zahtevke.

113

Vendar tak predlog očitno ne izpolnjuje zahtev glede obrazložitve, navedenih v sodni praksi Sodišča iz točke 49 te sodbe, in to še toliko bolj, ker se sploh ne opredeli do preudarkov, na podlagi katerih je Splošno sodišče zavrnilo odškodninski zahtevek na prvi stopnji, iz točk od 101 do 108 izpodbijane sodbe, v katerih je opozorilo na ustaljeno sodno prakso v zvezi z uveljavljanjem nepogodbene odgovornosti Unije v smislu člena 340, drugi odstavek, PDEU zaradi nezakonitega ravnanja njenih organov in ugotovilo, da v obravnavanem primeru zahtevani pogoji niso izpolnjeni.

114

Odškodninski zahtevek pritožnika je treba torej zavreči kot nedopusten.

115

Zato je treba tretji pritožbeni razlog delno zavreči kot nedopusten in delno zavrniti kot neutemeljen.

116

Glede na vse zgornje preudarke je treba pritožbo v celoti zavrniti.

117

V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Svet in Komisija sta predlagala, naj se pritožniku naloži plačilo stroškov, in ker ta s predlogi ni uspel, se mu naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo: