–

za UO I. Balázs, kamarai jogtanácsos,

–

za Készenléti Rendőrség A. Kenyhercz, kamarai jogtanácsos,

–

za madžarsko vlado G. Koós, M. Z. Fehér in M. M. Tátrai, agenti,

–

za Evropsko komisijo L. Havas, M. van Beek in N. Ruiz García, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(2) Direktive Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (89/391/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 349) ter člena 1(3) in člena 2, točki 1 in 2, Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 381).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med UO in Készenléti Rendőrség (policija za hitro posredovanje, Madžarska) glede plačila za dežurstvo, ki ga je opravljal UO.

3

Člen 2 Direktive 89/391 določa:

„1.   Ta direktiva se uporablja za vsa področja dejavnosti, javna in zasebna (industrijske, kmetijske, komercialne, storitvene, izobraževalne, kulturne, razvedrilne, itd.).

2.   Ta direktiva se ne uporablja tam, kjer ji posebne značilnosti nekaterih posebnih dejavnosti javnih služb, kakršne so oborožene sile ali policija, ali nekaterih posebnih dejavnosti v službah civilne zaščite neizogibno nasprotujejo.

V tem primeru se morata varnost in zdravje delavcev zagotoviti, kolikor je mogoče, glede na cilje te direktive.“

4

Člen 1 Direktive 2003/88 določa:

„1.   Ta direktiva določa minimalne varnostne in zdravstvene zahteve pri organizaciji delovnega časa.

2.   Ta direktiva se nanaša na:

3.   Ta direktiva se uporablja za vse sektorje dejavnosti, tako javne kot zasebne, skladno s členom 2 Direktive 89/391/EGS, brez vpliva na člene 14, 17, 18 in 19 te direktive.

[…]“

5

Člen 2 te direktive določa:

„V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]“

6

Člen 17(3) navedene direktive določa:

„V skladu z odstavkom 2 tega člena so mogoča odstopanja od členov 3, 4, 5, 8 in 16:

[…]

[…]“

7

Člen 102(1) rendvédelmi feladatokat ellátó szervek hivatásos állományának szolgálati jogviszonyáról szóló 2015. évi XLII. törvény (zakon št. XLII iz leta 2015 o pravnem statusu poklicnih pripadnikov policije) določa:

„Poklicni pripadnik policije ima v zvezi z opravljanjem službe naslednje obveznosti:

[…]“

8

Člen 141(1) tega zakona določa:

„Nadrejeni lahko poklicnemu pripadniku policije naloži obveznost, da zunaj časa opravljanja službe in v interesu službe ostane pripravljen za opravljanje službe na kraju – ki ni kraj opravljanja službe – kjer je dosegljiv in od koder je lahko kadar koli poklican za opravljanje službenih nalog.

[…]“

9

Člen 364(1) navedenega zakona določa:

„Namen tega zakona, skupaj z uredbami, sprejetimi na podlagi pooblastil iz členov 340 in 341, je izvajanje

[…]

[…]“

10

Člen 58(1) rendőrségről szóló 1994. évi XXXIV. törvény (zakon št. XXXIV iz leta 1994 o policiji) določa:

„Policisti so lahko razporejeni v patrulje […]

[…]

11

Člen 2(1) rendőrség szerveiről és a rendőrség szerveinek feladat- és hatásköréről szóló 329/2007 korm. rendelet (odlok vlade št. 329/2007 o policijskih organih ter nalogah in pristojnostih policijskih organov) z dne 13. decembra 2007 določa:

„Organi, ki so sestavni del splošne službe policije, ustanovljene za opravljanje določenih nalog, so:

[…]“

12

Magyar Köztársaság rendőrségnek csapatszolgálati Szabályzata kiadásáról szóló 11/1998 ORFK utasítás (navodila generalne uprave nacionalne policije št. 11/1998 v zvezi s pravilnikom o patruljni službi policije Republike Madžarske) z dne 23. aprila 1998 določajo:

„[…]

12. […]

[…]

Stanje pripravljenosti policijske patrulje

Cilj pripravljenosti je ohranjati policijsko patruljo v stanju, v katerem jo je mogoče uporabiti za čim hitrejši začetek opravljanja njenih nalog. To vključuje zbor, razporejanje in ukrepanje policijske patrulje, vzpostavitev skupin in razporeditev potrebnih skupin, zagotavljanje materialnih sredstev, potrebnih za ukrepanje policijske patrulje, urjenje enote in njeno ohranjanje na določeni ravni operativnosti.

14. Pripravljenost policijske patrulje za delo se lahko vzpostavi z vnaprej načrtovano mobilizacijo, pri čemer so predvidene naloge znane, ali z mobilizacijo, ukazano v nepredvideni situaciji. Zadnja možnost lahko nastopi zlasti, ko je pripravljena enota že začela opravljati svoje naloge in je treba organizirati novo pripravljeno enoto, pri čemer mobilizacija policijskih sil, ki opravljajo službo v drugih oblikah, ni mogoča ali zadostna.

[…]

17. Stopnja razpoložljivosti policijske patrulje v pripravljenosti za delo se meri s tem, kako hitro lahko začne patrulja opravljati neko nalogo. Stopnja je toliko višja, kolikor natančneje vodja policijske enote vnaprej opredeli razmere, v katerih je treba začeti opravljati nalogo. Glede na kopičenje teh razmer je lahko policijska patrulja v stanju povečane ali splošne pripravljenosti.

[…]

19. Pripravljenost za delo se začne, ko je dosežena določena stopnja pripravljenosti, in traja do preklica pripravljenosti ali prehoda na druge dejavnosti. Policijska patrulja, ki je v pripravljenosti za delo, mora biti pripravljena opraviti nekatere naloge v manj kot 15 minutah v primeru povečane pripravljenosti in v manj kot eni uri v položaju splošne pripravljenosti. Vodja policijske enote, ki ukaže uporabo policijske patrulje, lahko običajne roke skrajša glede na naravo predvidene naloge ali izurjenost skupine.“

13

UO je 1. januarja 2011 začel delati pri policiji za hitro posredovanje. Ta je poseben organ splošne policije, ki ima posebne pristojnosti in opravlja posebne naloge na celotnem madžarskem ozemlju. Policija za hitro posredovanje med drugim sodeluje pri opravljanju nalog, ki zahtevajo urgentno posredovanje, ki ni predvidljivo, in uporabo patrulj. UO je bil znotraj policije za hitro posredovanje razporejen v skupino za hitro posredovanje na mejah Miskolca (Madžarska).

14

Od julija 2015 do aprila 2017 je bil UO v pripravljenosti kot član patrulje. V tem obdobju se naloge na meji niso opravljale v običajnem kraju opravljanja nalog, to je Miskolc, temveč na južni meji v županiji Csongrád (Madžarska).

15

V navedenem obdobju je delodajalec UO v okviru nalog, ki so se opravljale na meji, odredil izredno pripravljenost in dežurstvo zunaj rednega delovnega časa, ki ju je bilo treba opravljati v patrulji.

16

Navedeni delodajalec je menil, da se čas dežurstva šteje za čas počitka. UO pa, nasprotno, meni, da je v tem obdobju dejansko bil v pripravljenosti zunaj rednega dnevnega delovnega časa, ki jo je treba opredeliti za „delovni čas“, za katerega bi moral biti upravičen ne do dodatka za dežurstvo, ampak do nadomestila za izredno pripravljenost.

17

Predložitveno sodišče na eni strani navaja, da je v skladu z besedilom člena 364(1), točka 5, zakona o pravnem statusu poklicnih pripadnikov policije namen tega zakona izvajanje Direktive 2003/88, vendar v njem ni opredeljen niti pojem „delovni čas“ niti pojem „čas počitka“, in na drugi strani, da se UO v utemeljitev svojih zahtev opira na to direktivo.

18

Vendar se to sodišče sprašuje, ali je navedeno direktivo in zlasti opredelitvi iz njenega člena 2, točki 1 in 2, mogoče uporabiti za UO kot člana policije za hitro posredovanje, saj se zadevna dejavnost razlikuje od dejavnosti, ki se izvajajo v običajnih okoliščinah.

19

V zvezi s tem želi predložitveno sodišče izvedeti, ali je osebno področje uporabe Direktive 2003/88 določeno s členom 2 Direktive 89/391. Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, se sprašuje, ali ima dejavnost pripadnika policije za hitro posredovanje posebnosti, lastne nekaterim posebnim dejavnostim javnih služb, ki neizogibno onemogočajo uporabo Direktive 89/391 ter člena 2, točki 1 in 2, Direktive 2003/88.

20

Po mnenju predložitvenega sodišča je tako. Navaja namreč, da je policija za hitro posredovanje poseben organ policije, ki zagotavlja posebne policijske naloge, določene z zakonom, pri čemer je v obravnavanem primeru UO moral opravljati tudi naloge splošne policije. Dodaja, da je UO član osebja te posebne enote in da je v tem okviru opravljal posebne policijske dejavnosti javnih služb, tako da se opredelitve iz člena 2 Direktive 2003/88 nanj ne bi smele nanašati.

21

V teh okoliščinah je Miskolci Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Miskolcu, Madžarska) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

22

Madžarska vlada meni, da postavljeni vprašanji nista dopustni, ker se spor o glavni stvari nanaša na plačilo delavcev.

23

V zvezi s tem je treba poudariti, da je Direktiva 2003/88, razen posebnega primera iz člena 7(1) te direktive v zvezi s plačanim letnim dopustom, omejena na urejanje nekaterih vidikov organizacije delovnega časa, da se zagotovita zaščita varnosti in zdravja delavcev, tako da se načeloma ne uporablja za plačilo delavcev (sodba z dne 20. novembra 2018, Sindicatul Familia Constanţa in drugi, C‑147/17, EU:C:2018:926, točka 35 in navedena sodna praksa).

24

Ta ugotovitev pa ne pomeni, da ni treba odgovoriti na vprašanji, ki sta bili predloženi v obravnavani zadevi.

25

Predložitveno sodišče namreč meni, da za to, da bi lahko odločilo o sporu, ki poteka pred njim, potrebuje razlago nekaterih določb Direktive 2003/88. To sodišče želi zlasti izvedeti, ali pripadniki policije, ki opravljajo naloge, kakršne so te v postopku v glavni stvari, spadajo na področje uporabe Direktive 2003/88, da bi lahko ugotovilo, ali je treba pri določitvi, ali se obdobja dežurstva, ki jih je opravil UO, štejejo za „delovni čas“ ali „čas počitka“, upoštevati opredelitve iz člena 2, točki 1 in 2, te direktive, preden določi plačno lestvico, ki jo je treba uporabiti za navedena obdobja. Zato je treba vprašanje, ali se navedena direktiva uporablja za spor, o katerem odloča predložitveno sodišče, in vprašanje, ali je ta uporaba odvisna od Direktive 89/391, preučiti pred vprašanjem o obstoju pravice do plačila dodatka k plači, na katero mora odgovoriti nacionalno sodišče.

26

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da sta postavljeni vprašanji upoštevni za rešitev spora, o katerem odloča predložitveno sodišče, zato sta ti vprašanji dopustni.

27

Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1(3) Direktive 2003/88 razlagati tako, da se člen 2, točki 1 in 2, te direktive uporablja za pripadnike organov javnega reda, ki opravljajo naloge nadzora na zunanjih mejah države članice v primeru prihoda državljanov tretjih držav na navedene meje.

28

Iz predložitvene odločbe in obravnave pred Sodiščem je namreč razvidno, da se spor o glavni stvari nanaša na plačilo obdobij dežurstva, ki jih je UO opravil od julija 2015 do aprila 2017. V tem obdobju je UO opravljal naloge nadzora na mejah, ki jih ima Madžarska z Republiko Srbijo, Republiko Hrvaško in Romunijo, ki niso del schengenskega območja.

29

Člen 1(3) Direktive 2003/88 opredeljuje področje uporabe te direktive s sklicevanjem na člen 2 Direktive 89/391.

30

V skladu s členom 2(1) Direktive 89/931 se ta uporablja za „vsa področja dejavnosti, javna in zasebna“, med katerimi so „storitvene dejavnosti“.

31

Vendar pa je iz člena 2(2), prvi pododstavek, Direktive 89/391 razvidno, da se ta direktiva ne uporablja v primerih, v katerih ji posebne značilnosti nekaterih posebnih dejavnosti javnih služb, kakršne so oborožene sile ali policija, ali nekaterih posebnih dejavnosti v službah civilne zaščite neizogibno nasprotujejo. Člen 2(2), drugi pododstavek, te direktive pa določa, da se morata v tem primeru varnost in zdravje delavcev zagotoviti, kolikor je mogoče, glede na cilje te direktive.

32

Torej je treba ugotoviti, ali lahko naloge, kakršne so te v postopku v glavni stvari, spadajo pod izjemo iz člena 2(2), prvi pododstavek, Direktive 89/391, ki jo je treba razlagati tako, da se njen obseg omeji na to, kar je nujno potrebno za varstvo interesov, katerih zaščito omogoča državam članicam (sodbi z dne 5. oktobra 2004, Pfeiffer in drugi, od C‑397/01 do C‑403/01, EU:C:2004:584, točka 54, in z dne 20. novembra 2018, Sindicatul Familia Constanţa in drugi, C‑147/17, EU:C:2018:926, točka 53).

33

V zvezi s tem je treba na prvem mestu ugotoviti, da je nadzor zunanjih meja države članice, kar zadeva prihod državljanov tretjih držav, dejavnost, ki spada pod dejavnosti javnih služb v smislu člena 2(2), prvi pododstavek, Direktive 89/39.

34

Na drugem mestu je treba poudariti, da ima lahko taka dejavnost nekatere posebnosti v primerjavi z drugimi dejavnostmi javnih služb na splošno ali specifično z dejavnostmi ohranjanja reda.

35

Zato je treba na tretjem mestu ugotoviti, ali posebnosti, ki so neločljivo povezane s to posebno dejavnostjo javne službe, nujno nasprotujejo temu, da se Direktiva 2003/88 uporablja za navedeno dejavnost, ker je absolutno nujno zagotoviti učinkovito zaščito skupnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 20. novembra 2018, Sindicatul Familia Constanţa in drugi, C‑147/17, EU:C:2018:926, točka 55).

36

Madžarska vlada v zvezi s tem trdi, da ni bilo mogoče načrtovati delovnega časa pripadnikov policije za hitro posredovanje, napotenih na zunanje meje, zaradi nujnosti zagotovitve stalne prisotnosti in opravljanja dejavnosti ter nemožnosti predvidevanja obsega nalog, ki jih bo morala opravljati ta policija. Policija za hitro posredovanje je na obravnavi pred Sodiščem v bistvu zagovarjala enako stališče.

37

Res je, da dejstvo, da nekatere posebne dejavnosti javnih služb po naravi ne omogočajo načrtovanja delovnega časa, spada med posebnosti takih dejavnosti, ki v skladu s členom 2(2), prvi pododstavek, Direktive 89/391 upravičujejo izjemo od pravil na področju zaščite varnosti in zdravja delavcev (sodbi z dne 5. oktobra 2004, Pfeiffer in drugi, od C‑397/01 do C‑403/01, EU:C:2004:584, točka 55, in z dne 20. novembra 2018, Sindicatul Familia Constanţa in drugi, C‑147/17, EU:C:2018:926, točka 64).

38

Člen 2(2), prvi pododstavek, Direktive 89/391 tako omogoča ohranitev učinkovitosti takih posebnih dejavnosti, katerih neprekinjenost je nujno potrebna za zagotovitev učinkovitega izvajanja bistvenih funkcij države (sodba z dne 20. novembra 2018, Sindicatul Familia Constanţa in drugi, C‑147/17, EU:C:2018:926, točka 65 in navedena sodna praksa).

39

Vendar je treba to zahtevo po neprekinjenosti presojati ob upoštevanju posebne narave zadevne dejavnosti (sodba z dne 20. novembra 2018, Sindicatul Familia Constanţa in drugi, C‑147/17, EU:C:2018:926, točka 66).

40

Tako, prvič, iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da zahteva po neprekinjenosti služb, dejavnih na področjih zdravja, varnosti in javnega reda, ne preprečuje, da se dejavnosti teh služb, kadar potekajo v običajnih pogojih, lahko organizirajo, vključno z urnikom dela njihovih zaposlenih, saj se izjema iz člena 2(2), prvi pododstavek, Direktive 89/391 za take službe uporablja le v okoliščinah, ki so po svoji teži in obsegu izredne (glej v tem smislu zlasti sodbe z dne 5. oktobra 2004, Pfeiffer in drugi, od C‑397/01 do C‑403/01, EU:C:2004:584, točki 55 in 57; z dne 12. januarja 2006, Komisija/Španija, C‑132/04, neobjavljena, EU:C:2006:18, točka 26, in z dne 20. novembra 2018, Sindicatul Familia Constanţa in drugi, C‑147/17, EU:C:2018:926, točka 67).

41

Iz sodne prakse Sodišča tako izhaja, da se Direktiva 2003/88 uporablja za dejavnosti na področju zdravja, varnosti in javnega reda, tudi kadar jih enote za hitro posredovanje opravljajo na terenu in je njihov cilj zagotavljanje pomoči, če se izvajajo v običajnih okoliščinah v skladu z nalogami, ki so naložene zadevni službi, in čeprav so posredovanja, do katerih lahko pride v okviru teh dejavnosti, po naravi nepredvidljiva in lahko delavce, ki jih izvajajo, izpostavijo nekaterim tveganjem za njihovo varnost ali zdravje (glej v tem smislu sodbo z dne 5. oktobra 2004, Pfeiffer in drugi, od C‑397/01 do C‑403/01, EU:C:2004:584, točka 57, in sklep z dne 14. julija 2005, Personalrat der Feuerwehr Hamburg, C‑52/04, EU:C:2005:467, točka 52).

42

Iz tega sledi, da je uporaba člena 2(2), prvi pododstavek, Direktive 89/391 za službe na področju zdravja, varnosti in javnega reda upravičena le v primeru izrednih dogodkov, kot so naravne ali tehnološke katastrofe, atentati ali hude nesreče, katerih resnost in obseg zahtevata sprejetje ukrepov, ki so nujni za zaščito življenja, zdravja in varnosti skupnosti ter katerih ustrezna izvršitev bi bila ogrožena, če bi bilo treba upoštevati vsa pravila, določena z Direktivo 2003/88. V takih primerih je upravičeno, da se prizna absolutna prednost cilju varstva prebivalstva v škodo spoštovanja določb navedene direktive, ki se lahko v navedenih službah začasno kršijo (glej v tem smislu sklep z dne 14. julija 2005, Personalrat der Feuerwehr Hamburg, C‑52/04, EU:C:2005:467, točke od 53 do 55).

43

Drugič, spomniti je treba, da sodne prakse, navedene v točkah od 40 do 42 te sodbe, ni mogoče razlagati tako, da je izključeno, da imajo nekatere posebne dejavnosti javnih služb, tudi ko se opravljajo v običajnih pogojih, tako posebne lastnosti, da njihova narava neizogibno nasprotuje načrtovanju delovnega časa, ki spoštuje zahteve, ki jih nalaga Direktiva 2003/88 (sodba z dne 20. novembra 2018, Sindicatul Familia Constanţa in drugi, C‑147/17, EU:C:2018:926, točka 68).

44

Vendar iz spisa, ki ga ima Sodišče, ni razvidno, da imajo naloge nadzora na zunanjih mejah, ki jih opravlja policija za hitro posredovanje, do te mere posebne značilnosti. Tako ni bilo dokazano, da bi obveznost, da se članu policije za hitro posredovanje podeli pravica do ur ali dni počitka po tem, ko je opravil določeno število ur ali delovnih dni, posegla v bistveni vidik nalog, ki jih mora ta delavec običajno opravljati, zaradi tega, ker se lahko te naloge zaradi posebnosti, lastnih tem nalogam, opravljajo le neprekinjeno in jih lahko zagotavlja le ta delavec. Dodati je treba, da stroški, ki jih ima delodajalec zaradi potrebe po nadomestitvi navedenega delavca v času počitka, ki mu ga je treba odobriti na podlagi Direktive 2003/88, ne morejo upravičiti neuporabe te direktive (glej v tem smislu sodbo z dne 9. septembra 2003, Jaeger, C‑151/02, EU:C:2003:437, točki 66 in 67).

45

Zato mora predložitveno sodišče ugotoviti, ali so bile naloge, ki jih je UO opravljal v spornem obdobju, naloge v okoliščinah izredne resnosti in obsega, ki upravičujeta, da se za te naloge uporabi izjema iz člena 2(2), prvi pododstavek, Direktive 89/391.

46

V zvezi s tem bo moralo to sodišče upoštevati vse upoštevne okoliščine, predvsem dejstvo, da so naloge iz postopka v glavni stvari trajale več mesecev.

47

Zlasti bo moralo ugotoviti, ali je prihod državljanov tretjih držav na zunanje meje Madžarske preprečil, da bi se nadzor navedenih meja v celotnem spornem obdobju opravljal v običajnih pogojih v skladu z nalogami, naloženimi policiji za hitro posredovanje.

48

V ta namen bo moralo predložitveno sodišče upoštevati, prvič, dejstvo, da je bila v skladu s predložitveno odločbo ta služba ustanovljena prav za sodelovanje pri opravljanju urgentnih nalog, in drugič, sodno prakso Sodišča, navedeno v točki 41 te sodbe, v skladu s katero se Direktiva 2003/88 uporablja za dejavnosti organov javnega reda, ki se izvajajo v običajnih pogojih v skladu z nalogami, ki so jim naložene, tudi kadar so posredovanja, do katerih lahko pride v okviru teh dejavnosti, po naravi nepredvidljiva in pomenijo tveganje za varnost ali zdravje delavcev.

49

Poleg tega se bo moralo predložitveno sodišče prepričati, da glede na težo in obseg okoliščin zadevne službe ni bilo mogoče organizirati tako, da bi vsak od njenih pripadnikov lahko izkoristil čas počitka v skladu z zahtevami, določenimi v Direktivi 2003/88.

50

V ta namen bo navedeno sodišče moralo ugotoviti, ali ni bilo mogoče vsaj od nekega trenutka v spornem obdobju določiti mehanizma kroženja osebja, s katerim bi bil vsakemu delavcu zagotovljen čas počitka v skladu z zahtevami Direktive 2003/88.

51

Nazadnje je treba dodati, da če bo predložitveno sodišče ugotovilo, da so bile posebnosti nalog, ki so jih pripadniki policije za hitro posredovanje opravljali od julija 2015 do aprila 2017, take, da po naravi niso omogočale načrtovanja delovnega časa, bo moralo upoštevati dejstvo, da člen 2(2), drugi pododstavek, Direktive 89/391 določa, da morajo pristojni organi tudi v tem primeru varnost in zdravje delavcev zagotoviti, kolikor je mogoče.

52

Iz vseh zgoraj navedenih ugotovitev izhaja, da je treba na postavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba člen 1(3) Direktive 2003/88 razlagati tako, da se člen 2, točki 1 in 2, te direktive uporablja za pripadnike organov javnega reda, ki opravljajo naloge nadzora na zunanjih mejah države članice v primeru prihoda državljanov tretjih držav na navedene meje, razen če iz vseh upoštevnih okoliščin izhaja, da se naloge izvajajo v okviru izrednih dogodkov, katerih resnost in obseg zahtevata sprejetje ukrepov, ki so nujni za zaščito življenja, zdravja in varnosti skupnosti ter katerih ustrezna izvršitev bi bila ogrožena, če bi bilo treba upoštevati vsa pravila, določena z navedeno direktivo, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

53

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:

Člen 1(3) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa je treba razlagati tako, da se člen 2, točki 1 in 2, te direktive uporablja za pripadnike organov javnega reda, ki opravljajo naloge nadzora na zunanjih mejah države članice v primeru prihoda državljanov tretjih držav na navedene meje, razen če iz vseh upoštevnih okoliščin izhaja, da se naloge izvajajo v okviru izrednih dogodkov, katerih resnost in obseg zahtevata sprejetje ukrepov, ki so nujni za zaščito življenja, zdravja in varnosti skupnosti ter katerih ustrezna izvršitev bi bila ogrožena, če bi bilo treba upoštevati vsa pravila, določena z navedeno direktivo, kar mora preveriti predložitveno sodišče.