1.

Člena 8 in 9 Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta je treba razlagati tako, da je za opredelitev določene poslovne prakse kot agresivne v smislu teh določb potrebna konkretna in posebna ocena vseh okoliščin te prakse glede na merila iz navedenih določb. Če je bila pogodba sklenjena s starejšo osebo, ki ima hudo invalidnost in ima omejene prihodke, s katerimi ta oseba ne more poplačati dolgov, ki so ji nastali, okoliščina, da je bil učinek tako sklenjene pogodbe omogočiti izogib nacionalni določbi o varstvu potrošnikov, kaže na to, da je zadevni strokovnjak nameraval zavestno izkoristiti posebno težo situacije, v kateri se je navedena oseba znašla, z namenom vplivati na njeno odločitev, kar mora presoditi predložitveno sodišče.

2.

Člen 3 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da mora nacionalno sodišče, ki odloča o zahtevi za ocenitev agresivne narave pogoja pogodbe, sklenjene med potrošnikom in strokovnjakom – če mu zadnjenavedeni kljub zahtevi, ki jo je to nanj naslovilo v tem smislu noče predložiti podobnih pogodb, ki jih je sklenil z drugimi potrošniki – za ocenitev, ali so bili pogoji take pogodbe predmet posamičnega dogovora, uporabiti upoštevna nacionalna postopkovna pravila, ki jih ima na voljo.

3.

Tretje vprašanje, ki ga je postavilo Okresný súd Poprad (okrajno sodišče v Popradu, Slovaška), je očitno nedopustno.