Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 10. junija 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal de grande instance de Paris – Francija) – VB, WA (C-776/19), XZ, YY (C-777/19), ZX (C-778/19), DY, EX (C-781/19)/BNP Paribas Personal Finance SA in AV (C-779/19), BW, CX (C-780/19), FA (C-782/19)/BNP Paribas Personal Finance SA, Procureur de la République

(Združene zadeve od C-776/19 do C-782/19) (1)

(„Predhodno odločanje - Varstvo potrošnikov - Direktiva 93/13/EGS - Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - Pogodbe o hipotekarnem kreditu v tuji valuti (švicarski frank) - Zastaranje - Člen 4(2) - Glavni predmet pogodbe - Pogoji, zaradi katerih je kreditojemalec izpostavljen valutnemu tveganju - Zahtevi po razumljivosti in preglednosti - Dokazno breme - Člen 3(1) - Znatno neravnotežje - Člen 5 - Sestava pogodbenega pogoja v jasnem in razumljivem jeziku - Načelo učinkovitosti“)

(2021/C 297/06)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal de grande instance de Paris

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: VB, WA (C-776/19), XZ, YY (C-777/19), ZX (C-778/19), DY, EX (C-781/19), AV (C-779/19), BW, CX (C-780/19), FA (C-782/19)

Toženi stranki: BNP Paribas Personal Finance SA, Procureur de la République

Izrek

Člen 6(1) in člen 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah v povezavi z načelom učinkovitosti je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, v skladu s katero se za vložitev zahtevka potrošnika:

—	za ugotovitev nepoštenosti pogoja iz pogodbe, sklenjene med prodajalcem ali ponudnikom in tem potrošnikom, uporablja zastaralni rok;

—	za vračilo zneskov, neupravičeno plačanih na podlagi takih nepoštenih pogojev, uporablja petletni zastaralni rok, če ta rok začne teči z dnem sprejetja kreditne ponudbe, zaradi česar se potrošnik takrat morda ni zavedal vseh svojih pravic, ki izhajajo iz te direktive.

Člen 4(2) Direktive 93/13 je treba razlagati tako, da pogoji kreditne pogodbe, ki določajo, da je tuja valuta obračunska valuta in da je euro valuta plačila, zaradi česar valutno tveganje nosi kreditojemalec, spadajo na področje uporabe te določbe, če ti pogoji določajo bistveni element, ki navedeno pogodbo opredeljuje.

Člen 4(2) Direktive 93/13 je treba razlagati tako, da je v okviru kreditne pogodbe v tuji valuti zahteva po preglednosti pogojev iz te pogodbe, ki določajo, da je tuja valuta obračunska valuta in da je euro valuta plačila, zaradi česar valutno tveganje nosi kreditojemalec, izpolnjena, če je prodajalec ali ponudnik potrošniku predložil zadostne in natančne informacije, ki povprečnemu potrošniku, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren, omogočajo, da razume konkretno delovanje zadevnega finančnega mehanizma in tako oceni tveganje potencialno znatnih negativnih ekonomskih posledic takih pogojev za svoje finančne obveznosti med celotnim trajanjemte pogodbe.

4.	Direktivo 93/13 razlagati je treba tako, da nasprotuje temu, da dokazno breme glede jasnosti in razumljivosti pogodbenega pogoja v smislu člena 4(2) te direktive nosi potrošnik.

Člen 3(1) Direktive 93/13 je treba razlagati tako, da pogoji kreditne pogodbe, ki določajo, da je tuja valuta obračunska valuta in da je euro valuta plačila, zaradi česar valutno tveganje, ne da bi bilo omejeno, nosi kreditojemalec, lahko v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih strank, ki izhajajo iz navedene pogodbe, če prodajalec ali ponudnik – ob izpolnitvi zahteve po preglednosti v razmerju do potrošnika – ni mogel razumno pričakovati, da bi ta potrošnik po posamičnih pogajanjih sprejel nesorazmerno valutno tveganje, ki izhaja iz takšnih pogojev.

(1) UL C 19, 20.1.2020.