1.

Člen 2 Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa je treba razlagati tako, da je „delovni čas“ v smislu te določbe odmor, ki je delavcu zagotovljen med njegovim dnevnim delovnim časom in med katerim mora biti v dveh minutah pripravljen za odhod na intervencijo, če je to potrebno, če iz celovite presoje vseh upoštevnih okoliščin izhaja, da so zaveze, ki so temu delavcu naložene v navedenem odmoru, take, da objektivno in bistveno vplivajo na njegovo možnost, da v teh obdobjih prosto razpolaga s časom, v katerem se opravljanje njegovih poklicnih nalog ne zahteva, in da ta čas posveti svojim interesom.

2.

Načelo primarnosti prava Unije je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da je nacionalno sodišče, ki odloča po tem, ko je hierarhično višje sodišče razveljavilo njegovo odločbo, v skladu z nacionalnim postopkovnim pravom vezano na pravne presoje tega višjega sodišča, če te presoje niso združljive s pravom Unije.